Revizija kriminalističnih preiskav na NPU ni potrdila dvomov in očitkov ministra Hojsa

Nadzorniki so opravili revizijo petih kriminalističnih preiskav na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), ki jo je lansko leto odredil notranji minister Aleš Hojs. Zahtevana revizija je dvignila ogromno prahu, saj je stroka opozarjala, da je nezakonita, ker da politika oziroma minister ne more posegati v kriminalistične preiskave, ki jih vodi tožilstvo. To pa velja za vse preiskave na NPU. Na ministrstvu so vztrajali, da "pa se bo morda ugotovilo, da delo ni bilo ustrezno opravljeno in da bodo ugotovljena nova dejstva, na podlagi katerih bo tožilstvo imelo razloge za nadaljevanje svojega dela". In da so zavržbe kazenskih ovadb "lahko tudi posledica slabo opravljenega dela policije in ne zgolj nedolžnosti osumljenih".

Pa vendar nadzorniki niso prišli do takšnih zaključkov, kot jih je želela politika. Kot izhaja iz dokumenta, ki smo ga pridobili, bi lahko celo rekli, da nadzorniki niso sledili ministru, saj so med drugim zapisali: "Iz pregleda zadev je razvidno, da se vse preiskave vodijo na podlagi usmerjanja pristojnega tožilstva, zaradi česar se v nadzoru ni presojalo strokovnosti posameznih odločitev glede izvedenih opravil v predkazenskih postopkih, preverjalo pa se je skladnost izvedbe posameznih nalog z uveljavljeno taktiko in metodiko kriminalističnega dela." To pa pomeni točno to, na kar je stroka ves čas opozarjala – da ne morejo nadzorniki posegati v vsebino preiskav, ki jih vodi tožilec. Niti spreminjati vsebinskih odločitev, kaj šele epiloga predkazenskega postopka. 

In čeprav je notranji minister Aleš Hojs lansko leto napovedoval, da bo slovenska javnost po opravljeni reviziji konec septembra izvedela resnico, ko bo razkrito poročilo o morebitnih nepravilnostih, se to ni zgodilo. Minister nikoli ni predstavil javnosti, kaj so ugotovili nadzorniki glede kriminalističnih preiskav, ki jih je izbral za revizijo. Gre za preiskave, ki so bile posebej moteče za vladajočo politiko, ker so pričakovali drugačen epilog. Za poročilo o ugotovitvah nadzornikov je naša medijska hiša zaprosila že decembra lani, a so nam dostop do dokumenta blokirali več kot tri mesece. Poročilo so namreč označili s stopnjo tajnosti "INTERNO", kar pomeni, da vsebina ne sme biti javno razkrita. Šele po posredovanju informacijske pooblaščenke, ki je odredila, da mora Policija z dokumenta delno umakniti oznako interno, smo prišli do dokumenta. 

Pometanja velikega kriminala pod preprogo očitno ni 

Spomnimo, revizija kriminalističnih preiskav je povzročila ogromno pompa. Prav tako tudi izjave notranjega ministra in njegovih strankarskih kolegov, ki so razlagali, da je nujna zaradi vseh očitkov, ki da letijo na NPU in na izbrane preiskave. A stroka je opozarjala, da gre za očitke, ki jih širi samo največja vladna stranka, ne pa tisti, ki so zadolženi za preiskave in prevzemajo zadeve od NPU, torej tožilci. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju celo zapisal, da je zakonska dolžnost ministra, da odredi revizijo postopkov v očitnih primerih pometanja velikega kriminala pod preprogo. In še, da vik in krik vpletenih zgolj dokazuje, da je bil skrajni čas. Državni sekretar v njegovem kabinetu Žan Mahnič pa: "Pranje denarja v NLB, bančna luknja, žilne opornice ... kriminalisti, ki (nalašč) niso opravili svojega dela, morajo odgovarjati." Na notranjem ministrstvu so med drugim še zapisali: "Zato je v vseh naštetih, izjemno odmevnih in za davkoplačevalce zelo dragih primerih, nujno odpraviti vsako senco dvoma na delo policije.«

Zato je prav nenavadno, da minister ni predstavil rezultatov revizije. Prav tako Policija ni želela, da se seznanimo z ugotovitvami, ko smo zaprosili za dokument po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Sporočili so nam, da je dokument označen z oznako interno. "Razkritje podatkov poročila o strokovnem nadzoru in njegovih prilog nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog Policije....Organ ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, saj bi s tem posegli v varovane podatke oziroma tajnost dokumenta," je odločil Mitja Perko, uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja in zavrnil našo zahtevo. 

Informacijska pooblaščenka: Ne gre za tajne podatke 

Poročilo o opravljeni reviziji kriminalističnih preiskav je del skupnega poročila o nadzoru nad delom NPU, saj so nadzirali tudi druga področja dela. Zato je poročilo zajelo tudi podatke o prikritih preiskovalnih ukrepih in konkretnih preiskavah, ki so jih na NPU izvajali s temi ukrepi. Ker smo želeli samo poročilo o reviziji preiskav, ne pa tudi vsebine, ki se nanaša na prikrite ukrepe, smo se pritožili informacijski pooblaščenki in zahtevali umik stopnje tajnosti. Povsem nelogično je namreč, da bi bile ugotovitve nadzornikov glede kriminalističnih preiskav zaupne narave. Namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah je zato opravila ogled vseh policijskih dokumentov in ugotovila, da za del, ki se nanaša na revizijo preiskav, oznaka "interno" ni upravičena, ker ne gre za tajne podatke. Zato je zahtevala umik stopnje tajnosti s tega dela dokumenta in v tem delu ugodila naši pritožbi. Zaupna pa seveda ostaja vsa ostala vsebina, ki se nanaša na prikrite preiskovalne ukrepe.

"Pri razpravi o tako pomembnih javnih temah, kot je na eni strani vprašanje (ne)zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil ter na drugi strani vprašanje političnih pritiskov na delo policije, je brez dvoma pomembno, da javni diskurz v čim večji meri temelji na verodostojnih dejstvih, saj je ustrezna javna razprava o tem vprašanju mogoča le ob dostopnosti vseh relevantnih informacij. Zato je IP štel, da je delni dostop do zahtevanega poročila v javnem interesu," je v odločbi zapisala Kristina Kotnik Šumah. Vprašanje, ali policija naloge izvaja v skladu z zakonskimi pooblastili in v duhu temeljnih načel policijskega delovanja, je posledično vprašanje, ki je vedno v javnem interesu, še dodaja. "Javnost se ima pravico seznaniti z zahtevanim dokumentom tudi iz razloga, ker se ta nanaša na ugotovitve v zvezi z očitki policiji o domnevnem nepravilnem delovanju. V demokratični družbi je v javnem interesu, da ima javnost – tudi preko medijev - pravico dostopati do informacij, s katerimi je obveščena o zakonitosti delovanja policije, še posebej v postopkih, ki lahko posegajo v človekove pravice, za kar v postopkih v zvezi s pridobivanjem in obdelavo osebnih podatkov nedvomno gre," je še zapisala namestnica pooblaščenke. 

Poslovanje s tajnimi podatki v vseh primerih ustrezno 

In če se vrnemo k poročilu o nadzoru, ki je zajel tudi druga področja delovanja Nacionalnega preiskovalnega urada. Nadzorniki so med drugim ugotovili, da je bilo poslovanje s tajnimi podatki v vseh pregledanih primerih ustrezno. "Zaključimo lahko, da poteka obravnavanje tajnih podatkov v nadzirani enoti skladno z določili Zakona o tajnih podatkih in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi," so zapisali. Glede gospodarske kriminalitete pa: "Pregledane zadeve so večinoma kompleksne in obsežne, z obravnavano veliko materialno škodo ... Kriminalistične preiskave so z vidika izvedbe zbiranja obvestil in dokaznih predmetov celovite in osredotočene, pri pregledu pa niso bile zaznane strokovne napake." 

Kljub vsemu pa so opozorili na določena odstopanja od predpisanih postopkov, ki pa niso imela vpliva na strokovnost in zakonitost opravljenih nalog. Gre namreč bolj za administrativne zadeve, evidentiranje kaznivih dejanj v FIO evidenco in vnašanje drugih podatkov. Glede izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov in prikritih metod dela pa so nadzorniki ugotovili, da so se zadeve nanašale na hujše oblike organiziranega kriminala. "Tu je potrebno izpostaviti zelo dobro mednarodno sodelovanje kriminalistov preiskovalcev in vodij preiskav NPU s preiskovalci tujih kriminalističnih policij. Pregledani pisni dokumenti, povezani z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov so izdelani strokovno kvalitetno ..." Sicer so tudi tu naleteli na nekatera odstopanja, ki pa prav tako niso imela vpliva na strokovnost in zakonitost opravljenih nalog, so zapisali nadzorniki.

Bančna kriminaliteta: Strokovne napake niso bile zaznane 

Poglejmo, kaj konkretno so nadzorniki zapisali za posamezne kriminalistične preiskave, ki so jih vzeli pod lupo. Banka Slovenije oziroma Stanje v slovenskem bančnem sistemu: "NPU je v okviru bančne kriminalitete do sedaj obravnaval in zaključil s preiskavo 161 kaznivih dejanj, v katerih so bili ugotovljeni razlogi za sum kaznivega dejanja, trije primeri pa so še odprti. Od 161 zaključenih preiskav je bila za 100 kaznivih dejanj podana kazenska ovadba, za 61 kaznivih dejanj pa poročilo ... S pregledom dosjejev po bančni kriminaliteti strokovne napake ali pomanjkljivosti niso bile zaznane. Zaznane administrativne napake pa na strokovnost in zakonitost preiskav ter zaključnih aktov niso imele vpliva," so sklenili nadzorniki. Gre za določene pomanjkljivosti v administrativnem delu vodenja spisov, ki se nanašajo na vnose podatkov v FIO evidenco in podobno. 

Preiskava zoper Pro Plus: Strokovno opravljeno delo 

Pri preiskavi glede kazenske ovadbe Javne agencije RS za varstvo konkurence zoper našo medijsko hišo oziroma družbo Pro Plus zaradi suma protipravnega omejevanja konkurence pa so nadzorniki ugotovili: "Zadeva je bila ustrezno evidentirana, iz spisa pa je razvidno, da je ves čas preiskovanja tekla aktivna komunikacija s SDT, ki je tako ustno kot tudi pisno usmerjalo delo NPU. V zadevi je bila pridobljena in preučena obširna dokumentacija ... zaradi zahtevnih strokovnih vprašanj z vidika konkurenčnega prava je NPU na SDT podal zaprosilo za strokovno mnenje, kateremu je SDT sledil in ga pridobil." Na podlagi zbranih obvestil in dokazov ni bilo podlage za kazensko ovadbo, zato je NPU o tej zadevi spisal poročilo. Specializirano državno tožilstvo pa je nato zavrglo kazensko ovadbo agencije za varstvo konkurence. "Z nadzorom zadeve je bilo ugotovljeno, da je NPU v predkazenskem postopku izvedel vse aktivnosti, ki jih je zahteval pristojni državni tožilec, aktivnosti NPU so bile opravljene skladno z ustaljeno kriminalistično prakso, pisni izdelki pa izražajo strokovno opravljeno delo." 

Tudi v razvpiti preiskavi "Irangate" ni bilo nepravilnosti 

Končno poročilo Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu: "V nadzoru so bile preverjene tudi izvedene aktivnosti NPU v primeru medijsko izpostavljenega primera "iranskega pranja denarja" ... zaradi kompleksnosti in prepletanja pristojnosti različnih organov, je bila 2017 ustanovljena specializirana preiskovalna skupina, ki jo je vodil in usmerjal tožilec SDT ... NPU je 24. 7. 2018 na SDT podal poročilo, ker suma kaznivega dejanja zlorabe položaja ni bilo mogoče utemeljiti za kazensko ovadbo. Ugotovitve so bile opredeljene na 50 straneh, s 109 prilogami. 2. 7. 2019 je bila prejeta zavržba državnega tožilca, v delu zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in nevestnega dela v službi, medtem ko je preiskava suma kaznivega dejanja pranja denarja še vedno odprta. S pregledom aktivnosti v tej zadevi je bilo ugotovljeno, da je NPU aktivnosti, ki jih je naložil pristojni tožilec v okviru usmerjanja predkazenskega postopka znotraj specializirane preiskovalne skupine, izvajal skladno z uveljavljenimi principi kriminalističnega preiskovanja ...", so ugotovili nadzorniki. 

Korupcija v zdravstvu: Preiskave strokovne in zakonite 

Zaključno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic: "NPU je tekom predkazenskega postopka, ki je ves čas tekel kontinuirano, z ustrezno dinamiko in skladno z usmeritvami pristojnega tožilstva, opravil številne in sorazmerno obširne aktivnosti ... skupno je bilo v tej preiskavi obravnavanih 18 korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer je bila za 6 sumov kaznivih dejanj podana kazenska ovadba, za 12 sumov pa je bilo na tožilstvo podano poročilo. Pri pregledu opravljenih aktivnosti je bilo ugotovljeno, da je NPU v predkazenskem postopku izvedel vse aktivnosti skladno z usmeritvami pristojnega tožilca, posamezna opravila pa so bila izvedena strokovno in zakonito ter v skladu s kriminalistično taktiko in metodiko," so zapisali v poročilu o nadzoru. 

Dodali so, da je NPU glede zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu že v okviru specializirane preiskovalne skupine, ki je bila ustanovljena leta 2014, aktivno preiskoval to problematiko in zgolj v okviru te skupine preiskal 23 kaznivih dejanj in med leti 2014 in 2016 na SDT posredoval ovadbe za 21 kaznivih dejanj in poročili za dve kaznivi dejanji. Poleg tega pa so na temo korupcije in drugih kaznivih dejanj v zdravstvu zaključili še preiskave 61 kaznivih dejanj, so še dodali nadzorniki. 

Povsem na koncu poročila, pod katerega se je podpisal vodja nadzora Danilo Jamer, pa v dveh stavkih piše: "Pri nadzoru delovnega področja odkrivanja in preiskovanja kriminalitete so nadzorniki ugotovili, da se kriminalisti preiskovalci obsežnim preiskavam posvetijo celovito. Nepravilnosti, ki so bile na tem področju ugotovljene, izhajajo predvsem iz pomanjkljive organizacije dela, neposrednega nadzora vodij nad uslužbenci in neustreznega pregleda nad administrativnim poslovanjem enote." Zato so predlagali tudi nekaj ukrepov, da se pomanjkljivosti odpravijo.

Za odziv smo prosili tudi ministra Aleša Hojsa, objavili pa ga bomo takoj, ko ga bomo prejeli.

Kdo bo prevzel odgovornost?

Se je pa odzval poslanec stranke SD in predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Matjaž Nemec. Kot je zapisal: "Revizija kriminalističnih preiskav na NPU ni potrdila dvomov in očitkov Aleša Hojsa in generalnega direktorja Policije Antona Olaja, da so bile preiskave politične. Kdo od vaju se bo opravičil, prevzel odgovost in odstopil zaradi neupravičenega blatenja in obsojanja vseh vpletenih?"

Oster v odzivu je bil tudi Boštjan Poklukar (LMŠ), nekdanji minister za notranje zadeve. Kot je zapisal: "Minister za notranje zadeve je skozi zahtevane nezakonite politične revizije njemu ljubih kazenskih postopkov spet pogorel v dokazovanju svoje in strankarske resnice. Bridko spoznanje, da je NPU pred njegovim prihodom deloval avtonomno, zakonito, strokovno ter v skladu z usmeritvami Državnega tožilstva, je očitno za nekatere zelo boleče! Politični lov na čarovnice v slovenski policiji žal še ni končan. Kdo bo naslednji?"