Računsko sodišče je izvedlo revizije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter na štirih izbranih osnovnih šolah, in sicer OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Rada Robiča Limbuš, OŠ Minke Namestnik – Sonje Slovenska Bistrica ter OŠ Vič v Ljubljani.
Z revizijo so želeli razkriti razloge za dolgoletno neurejenost področja delovne obveznosti učiteljev in razmerja pri urejanju delovnih nalog učiteljev, vloge resornega ministrstva, ravnateljev ter ostalih akterjev, ki pri tem sodelujejo.
OŠ so bile revidirane iz razloga presoje, ali je praksa urejanja po šolah različna in so posledično učitelji v neenakopravnem položaju tako med šolami kot tudi v okviru iste šole. "Nismo želeli zanikati specifike opravljanja poklica učitelja ali zmanjševati njihovega pomena, temveč nasprotno – z izvedenimi revizijami prispevati k razrešitvi problematike, ki po naših informacijah ni ustrezno urejena in ima seveda pomembne javnofinančne posledice. Naša hipoteza, da je področje neurejeno in je posledično praksa zelo različna, se je v celoti potrdila," so še sporočili iz računskega sodišča.
Da, ugotovili so nepravilnosti
Računsko sodišče meni, da je takšno stanje predvsem zaradi neučinkovitosti ministrstva pri urejanju delovne obveznosti učiteljev, saj v obdobju revizije in seveda pred tem, področja ni normativno ustrezno uredilo, med drugim niti glede jasnosti določb, katera so dela, ki sodijo v delovno obveznost, ki jo morajo opraviti učitelji, da prejmejo plačo za polni delovni čas.
Ministrstvo je celo zagotavljalo OŠ dodatna sredstva za dela, ki bi morala biti opravljena v okviru redne delovne obveznosti, brez ustrezne podlage ali vsaj analiz o izrabi delovnega časa, ki bi dokazale, da učitelji tega niso mogli izpolniti v okviru rednega delovnega časa.
Vesel je razkril, da je ministrstvo plačevalo dodatna sredstva tudi za dela, ki jih lahko uvrstimo v delovno obveznost po 119. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kot na primer za izvajanje nesistemiziranih interesnih dejavnosti, izvajanje učne pomoči, nadomeščanja zaradi krajših odsotnosti ter strokovne pomoči tujcem. Samo za te dejavnosti je država doplačevala OŠ letno po 9 milijonov evrov.
V revidiranih OŠ so ugotovili, da so prejemali učitelji dodatna plačila kot delovno uspešnost za povečan obseg dela, čeprav se ni bilo mogoče prepričati oziroma ugotoviti, ali so učitelji sploh izpolnili redno delovno obveznost. Vsaka od šol pa ima izvajanje teh del urejeno na svoj način, kar pogosto velja tudi za evidentiranje prisotnosti in sistem nadomeščanj ter predvsem doprinosa ur.
"Ministrstvo področja desetletja ni uredilo s sistemsko ureditvijo, temveč je problematiko reševalo s parcialnimi poskusi rešitev preko predlogov v ZUJF, ki niso bile sprejete, s sklepi ministrstev in celo z dogovorom o preizkusih znanj iz NPZ s sindikatom in pri tem ravnalo celo v nasprotju s pravilnikom, ki ga je samo izdalo," opozarja Vesel.
Učitelji neenakopravno obravnavani
Kaj računsko sodišče zahteva?
Zahtevajo oblikovanje meril za vrednotenje posameznih vrst del, ki sodijo pod delovno obveznost učiteljev, saj jim bo to lahko omogočilo enakopraven položaj, ravnateljem pa ustrezna izhodišča za razporejanje dela in obveznosti.
Zahtevajo, da ministrstvo skupaj z MJU preveri ustreznost določanja plače učiteljem z zmanjšano in s povečano učno obveznostjo.
Prav tako, da bo zagotovilo, da bodo predpisi izrecno in nedvoumno določali vrsto del, za katera učiteljem pripada dodatno plačilo, ki bo skladno s plačnimi predpisi.
Obenem naj se uredijo pravila neenakomerne razporeditve delovnega časa glede na specifiko šolskega koledarja.
Inšpektorat pa naj v svoje redne nadzore vključi tudi preveritve izpolnitve učnih načrtov po predmetnikih.
Kaj računsko sodišče priporoča?
Če bo ministrstvu dopuščalo opravljanje določenih vrst dela na domu, naj se uredi vprašanja delovnih sredstev, povračila stroškov ter zagotavljanje pogojev za takšno delo.
Da se poskrbi, da bo delovna obveznost jasna tudi na področjih srednjega, višjega in visokega šolstva ter da se poskrbi tudi za enotno informatizacijo evidenc o izrabi delovnega časa učiteljev, je bil še kritičen Vesel.
Kaj odgovarja ministrstvo?
Ministrstvo za izobraževanje je danes prejelo revizijsko poročilo računskega sodišča, ki je ugotovilo neučinkovitost pri urejanju delovne obveznosti osnovnošolskih učiteljev. Kot je napovedala ministrica Maja Makovec Brenčič, bodo v skladu z priporočili in analizami ter v sodelovanju s pristojnimi deležniki v 90 dneh pripravili akcijski načrt. Računsko sodišče je ugotovilo, da je bilo ministrstvo pri urejanju delovne obveznosti osnovnošolskih učiteljev v letih 2012, 2013 in 2014 neučinkovito. O danes predstavljenem poročilu je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel povedal, da je področje delovne obveznosti učiteljev popolnoma neurejeno, kar povzroča dodatna plačila. Ministrstvo tako osnovnim šolam za opravljanje nalog učiteljev letno izplača preko devet milijonov evrov dodatnih sredstev. Ta denar je namenjen za tista učiteljska dela, ki bi jih sicer morali opraviti v okviru svoje redne delovne prisotnosti, je poudaril Vesel.
Ministrica je dejala, da so se s poročilom seznanili danes, in napovedala, da bodo takoj vzpostavili komunikacijo s socialnimi partnerji, torej s sindikati in ravnatelji.
Že ob vmesnih poročanjih so na ministrstvu po besedah Makovec Brenčičeve sodelovali z računskim sodiščem. V skladu z njihovimi priporočili in analizami ter v sodelovanju z pristojnimi deležniki pa bodo v 90 dneh pripravili akcijski načrt.
Je pa ministrica ob tem spomnila, da se poročilo nanaša na obdobje med letoma 2012 in 2014 in da je ministrstvo že ob nastopu mandata začelo z iskanjem možnih rešitev.
Štrukelj: Revizija bo imela dolgoročne posledice
Revizija o delovni obveznosti učiteljev v letu 2013 računskega sodišča bo imela po oceni glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja dolgoročne posledice. Sodišče je po desetih, 15 letih prizadevanj Sviza, da bi enotno uredili delovni čas oz. naloge, ki so potrebne do 40-urnega delovnika izven pedagoške obveznosti, dalo prav Svizu, je dejal.
"Tako se na nek način to obdobje t. i. doprinosov s to odločitvijo računskega sodišča končuje in kot kaže, bo potrebno enotno urediti delovni čas oziroma tisto, kar morajo učitelji v Sloveniji početi," je dejal Štrukelj. Opozoril je, da tudi sodišče navaja zahtevo sindikata za enotno ureditev iz leta 2006 v času ministrovanja Milana Zvera, kateremu je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) celo predlagal, kako to urediti, a je pobudo pisno zavrnil, češ da gre za pristojnost ravnateljev. "Sviz je zadovoljen glede tega, da se je to končno uredilo," je poudaril Štrukelj.
Glavni tajnik Sviza pa je malo manj zadovoljen z razumevanjem učiteljevega dela s strani računskega sodišča. "Računsko sodišče v nekem pomembnem delu pravzaprav ne razume dobro narave učiteljevega dela, zlasti kar se tiče normiranja prisotnosti odhodov in prihodov," meni Štrukelj.
Zdi se mu, kot da računsko sodišče bolj verjame v uvedbo tovarniškega sistema iz 19. stoletja, kjer bi se ljudje "žigosali pri prihodu in odhodu in bi se njihova dela eksaktno merila na minute". Meni, da je to paradoksalno, "ker se ne predpostavlja, da je učitelj visoko organiziran strokovnjak, ki zna racionalno razpolagati z ekonomijo svojega časa".
"Zaupamo svoje otroke učiteljem v izjemno pomembnem delu času njihovega odraščanja, hkrati pa ne zaupamo, da bodo znali učitelji racionalno ravnati in razpolagati s časom, ki ga potrebujejo za opravljanje svojega dela," je zatrdil.
Za Sviz je tudi pomembno, da je del učiteljevega dela opravljen izven prostora, v katerem dela oz. šole, doma. Ob tem je poudaril, da administrativno učitelju dela ni mogoče določiti oz. mu ni mogoče predpisati, da bi bil 40 ur na teden prisoten na delovnem mestu, od 8. do 16. ure.
Pripomnil je, da nobena do evropskih držav tega ni uredila na način, da bi bili učitelji na delovnem mestu osem ur na dan, ker to po oceni Štruklja ne prinaša nobene dodatne kakovosti v izobraževalni sistem.
V zvezi s sestavo svetov zavodov in njihovo močjo pa je Štrukelj povedal, da je razmerje v teh svetih do zdaj omogočalo slovenskemu šolstvu nadpovprečne rezultate (po kakovosti smo deveti v Evropi in 18. na svetu). "Pri svetih zavodov ne gre za moč sindikatov, ampak za vpliv zaposlenih na pomembne odločitve v šoli," je prepričan Štrukelj.
KOMENTARJI (273)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.