SDS: Verjamemo, da bo policija razumela, da ni šlo za naklep

Na podlagi zbranih dokazov v revizijah je Računsko sodišče na Inšpektorat za notranje zadeve, Inšpektorat za medije in Tržni inšpektorat poslalo obvestila o zaznanih sumih storitve prekrškov, na policijo pa so podali naznanilo suma kaznivega dejanja ponarejanja listin zoper SDS. Ta je kot dokazilo za nekaj prejetih storitev predložila fiktivne listine. 

Prav tako je po njihovih ugotovitvah v več primerih s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo poravnala stroške, pri katerih zaradi odsotnosti ustreznih in zadostnih dokazil niso mogli potrditi, da so bile storitve opravljene in da so stroški nastali v povezavi z volilno kampanjo.

SDS: Verjamemo, da bo policija razumela, da ni šlo za naklep

V SDS razlog za nepravilnosti pripisuje nepoznavanju pravil gospoda, ki jim je pomagal pri lepljenju plakatov. Verjamejo, da bo tudi policija, ki ji je računsko sodišče naznanilo sum ponarejanja listin, "razumela, da ni šlo za naklep".

Kot pojasnjujejo, so bili v času volilne kampanje za plakatiranje, predvsem v manjših lokalnih okoljih, zadolženi prostovoljci, simpatizerji ali člani lokalnih odborov stranke. "Tudi v okolici Celja, kjer je gospod, ki je sprejel to zadolžitev, plakate lepil ali postavljal, ne da bi za to predhodno prejel soglasje. Stranka s tem ni bila seznanjena, dokler je k predložitvi teh pogodb oz. soglasij ni pozvalo računsko sodišče," so zapisali. 

Dodali so, da stranka ni bila obveščena ali imela nadzora nad tem, izključno zato, ker je šlo za ali brezplačne najeme ali za izjemno nizke vrednosti pogodb. Tudi zato računsko sodišče v tem delu ni izdalo popravljalnih ukrepov, so navedli.

Bolj podrobno zapleta niso pojasnili, kot kažejo neuradne informacije STA, pa bi lahko šlo za to, da je omenjeni storitev opravil brez računa oz. druge podlage za opravljeno storitev, nato pa je te ob reviziji izdal za nazaj. 

"Verjamemo, da bo tudi policijska uprava Ljubljana razumela, da pri tem ni šlo za naklep, temveč izključno za nepoznavanje pravil gospoda, ki smo mu sicer hvaležni za čas in angažiranost, a obžalujemo, da se ni vnaprej pozanimal, kakšno dokumentacijo bi moral pred postavitvijo plakatov pridobiti," so še zapisali v stranki.

Sporne naj bi bile predvolilne oddaje

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu med drugim ugotovilo tudi, da je SDS dobila nedenarne prispevke v nasprotju z veljavno zakonodajo, in sicer v ocenjeni vrednosti najmanj 6.364,30 evra, njihove denarne protivrednosti pa ni nakazala v humanitarne namene. V volilni kampanji je bilo namreč na televiziji Nova24TV predvajanih najmanj 17 oddaj Kdo vam laže - na terenu, v katerih je sodelovalo 19 kandidatov SDS. Stranka je v poročilu o volilni kampanji prikazala le nekaj stroškov, povezanih s snemanjem te oddaje, ne pa vseh, v poročilu ugotavlja računsko sodišče.

Iz poročila SDS o volilni kampanji po ugotovitvah računskega sodišča ni jasno, kako so bili poravnani stroški snemanja oddaj v tistih primerih, ko jih stranka ni plačala s posebnega računa in kdo jih je poravnal, prav tako v poročilu ni prikazala vrednosti brezplačnih storitev za izvedbo politične propagande.

Računsko sodišče je ob tem ugotovilo, da je SDS aktivno sodelovala pri pripravi oddaj, saj je na svojih spletnih straneh in prek drugih medijev vabila javnost k udeležbi na snemanju oddaj, med kampanjo z naročilnico, oddano v imenu stranke, naročala posamezne storitve za oddajo, s posebnega računa pa poravnala več stroškov, povezanih z izvedbo snemanja oddaje, v skupnem znesku najmanj 2.135,70 evrov.

V SDS so v pojasnilu računskemu sodišču navedli, da stroški oddaj niso volilni strošek, na kar da je stranka opozarjala tudi vse kandidate. Po njihovih navedbah je šlo za "vseslovensko" oddajo, SDS pa da ni imela nič s samo oddajo in njeno vsebino, razen tega, da so nekateri kandidati prišli na snemanje oddaje in v njej sodelovali po scenariju voditelja.

Ne glede na to pa računsko sodišče meni, da je serija oddaj predstavljala politične oglaševalske vsebine in da SDS ni ravnala v skladu z volilno zakonodajo.

Preverjali 11 organizatorjev volilnih kampanj

Računsko sodišče mora sicer v šestih mesecih po roku za zaprtje volilnega računa opraviti revizijo pri organizatorjih volilne kampanje, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje. Preverjalo je 11 organizatorjev: gibanje Povežimo Slovenijo, Levica, LMŠ, NSi, Državljansko gibanje Resni.ca, SAB, SD, SDS, Gibanje Svoboda in dva predstavnika manjšinskih narodnih skupnosti, Ferenca Horvátha in Feliceja Žižo. 

Organizatorji so za stroške volilnih kampanj skupno porabili 3.368.602 evra. Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti in napake v višini 333.187 evrov. 

10 organizatorjev je z volilnega računa poravnalo stroške v skupnem znesku okoli 100 tisoč evrov, ki jih ni mogoče obravnavati kot stroške volilne kampanje. Osem organizatorjev je prejelo nedovoljene prispevke (15.000 evrov), pet pa jih je plačalo stroške kampanje z napačnega računa (83.000 evrov). 

Štirje organizatorji so prejeli nedovoljene brezplačne storitve občin, trije pa niso v celoti poravnali stroškov kampanj z volilnega računa (40 tisoč evrov). En organizator je medtem prikazoval opravljene storitve po podcenjeni vrednosti. 

Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je moralo sedem organizatorjev v humanitarne namene nakazati skupno 13.826 evrov, eden pa mora to še narediti v okviru izvedbe popravljalnega ukrepa. 

Računsko sodišče je ugotovilo, da so stroški volilnih kampanj za državnozborske volitve za 37 odstotkov večji od primerljivih stroškov kampanj leta 2018. Povprečen strošek volilne kampanje na stranko se je v štirih letih zvišal za več kot 68 odstotkov. Volilne kampanje v letu 2022 so bile tako obsežnejše – zgornja meja stroškov je znašala skoraj 680.000 evrov. Računsko sodišče je tako leta 2018 kot leta 2022 ugotovilo primerljive nepravilnosti. Organizatorji so za kampanje z volilnega računa največkrat plačevali stroške, ki po vsebini ne sodijo med stroške volilne kampanje, hkrati pa na volilnem računu niso zbrali vseh sredstev, ki so jih namenili za kampanjo. 

Delno povračilo stroškov volilne kampanje je leta 2022 za 54 odstotkov preseglo delno povračilo, izplačano organizatorjem volilne kampanje leta 2018, in sicer zaradi višje udeležbe volivcev na volitvah v Državni zbor in večjega števila veljavnih glasovnic.