S Shakespearom kot največjim filozofom med dramatiki, z Nietzschejem, največjim literatom med filozofi, ter Lacanom, največjim filozofom in dramatikom med psihoanalitiki, je razvil svojo misel Berger. Vsi trije ponujajo znotraj svojih sistemov temo, ki ga je zanimala, ''ljubezen kot melodramo, duh kot telo, sliko kot pomen''.
Berger je tudi poudaril, da je predstava predvsem delo vseh osmih igralcev, ki so se s svojo intimo nad čutnim in igralsko radovednostjo spustili v razmerje ''nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim''.
V daljšem pogovoru, ki ga je vodil Rok Vevar, je Berger podrobneje pojasnil svoja načelna izhodišča in prakso v zvezi z uporabo gledališkega prostora, glasbe in drugih elementov ''mreže'' določene predstave, pogoji pri izbiri akterjev, odnosi do različnih jezikov in pisav dramskega dela ipd.
Povprašan, kaj ima ta čas v delu, je Matjaž Berger povedal, da pripravlja slovesno obeležitev stoletnice telovadca Leona Štuklja, ki bo z naslovom Ave, triumphator! v novi dvorani v Novem mestu, na gledališkem odru pa Shakespearovega Henrika V. v Slovenskem mladinskem gledališču; premiera bo še to jesen.
