Večina zaposlenih ne dela od doma, slabše finančno stanje gospodinjstev

Člani ekipe Covid-19 Sledilnika in Mladih zdravnikov Slovenije so skupaj z družbo Valicon pripravili raziskavo o vedenju ljudi med epidemijo. Kot pravijo, s tem odgovarjajo na medijsko zelo izpostavljena vprašanja preteklih dni - kolikšen delež zaposlenih dela od doma ter koliko takih, ki hodijo v službo, bi lahko delalo od doma.

Raziskava 'Kako paziš nase in na druge?' med drugim tako proučuje vzorce vedenja, za katere menijo, da so ključni za omejitev epidemije covida-19.

Rezultati ankete o delovni mobilnosti: večina še vedno na delovnih mestih

Zbiranje podatkov je potekalo s spletnim vprašalnikom, ki je bil aktiven od petka, 13. 11. 2020 zvečer, do ponedeljka, 16. 11. 2020 zjutraj, in je spraševal po vedenju ljudi v preteklih sedmih dneh. "Vsi sodelujoči so torej poročali o vedenju v drugem tednu novembra," razlagajo raziskovalci.

Vzporedno so izvedli dve anketiranji. Valiconova anketa je zajela nacionalno reprezentativen vzorec 527 ljudi, šlo je za člane spletnega panela JazVem, anketa je bila izvedena v okviru projekta #Novanormalnost. "Na anketo, ki smo jo po socialnih omrežjih razširili covid-19 Sledilnik in Mladi zdravniki Slovenije, se je odzvalo 5744 ljudi. Ta zbirka podatkov bo uporabljena za dodatne analize, ki jih bomo predstavili v prihodnjih dneh," pravijo.

Danes pa tako predstavljajo ključne ugotovitve o obiskovanju delovnega mesta, ki so jih pridobili z Valiconovo anketo na vzorcu s 527 sodelujočimi. V njej je sodelovalo 293 delovno aktivnih prebivalcev Slovenije.

V preteklem tednu sta v službo hodili skoraj dve tretjini zaposlenih — ves čas 51 odstotkov, sedem odstotkov jih je polovico dela opravilo od doma, polovico pa v službi, sedem odstotkov jih je večino časa delalo od doma, v službo pa so šli le zaradi nujnih zadev. Ostala dobra tretjina (36 odstotkov) delovno aktivnih respondentov je bila doma, kažejo rezultati.

Kar četrtina tistih, ki so hodili v službo, bi lahko delala od doma, vendar jim tega bodisi ni omogočal delodajalec (10 odstotkov) bodisi so se za delo v službi odločili po lastni želji (14 odstotkov).

"Izračunali smo, da bi torej 16 odstotkov vseh izprašanih zaposlenih lahko delalo od doma, če bi jim to omogočali delodajalci ali bi se za to odločili sami. Vseeno sklepamo, da ima določen delež teh delavcev delovne pogoje z malo ali nič tveganimi stiki."

Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je bilo septembra 2020 v Sloveniji 887.200 delovno aktivnih oseb. "Če rezultate iz našega vzorca preslikamo na celotno populacijo, to pomeni, da je v preteklem tednu približno 142.000 ljudi obiskovalo delovno mesto, čeprav za delovni proces to ne bi bilo potrebno," menita ekipi Covid-19 Sledilnika in Mladih zdravnikov Slovenije.

Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da delovno mesto obiskujejo tudi zaposleni, ki so bili v zadnjih 14 dneh v tveganem stiku s potrjeno okuženim (10 odstotkov vseh zaposlenih, ki so v prejšnjem tednu obiskovali delovno mesto), in celo zaposleni s simptomi okužbe s Sars-CoV-2 (samo en simptom je navedlo 10 odstotkov, dva ali več simptomov pa devet odstotkov zaposlenih, ki so v prejšnjem tednu obiskali delovno mesto).

Spraševali so jih po naslednjih najbolj pogostih simptomih okužbe z novim koronavirusom: bolečine v žrelu, povišana telesna temperatura nad 37,5 stopinj Celzija, kašelj, bolečine v mišicah, zamašen nos, prebavne težave (driska ali bruhanje), izrazita, neobičajna utrujenost, glavobol, izguba voha ali okusa, nič od naštetega.

Raziskovalci ob tem zaključujejo, da večina delovno aktivnih anketirancev v tej raziskavi v času epidemije opravlja delo na delovnem mestu — polovica ves čas, drugi občasno. "Rezultati te ankete kažejo, da bi kar nekaj delavcev lahko opravljalo delo od doma, s čimer bi zmanjšali verjetnost za tvegane stike. To je lahko iztočnica za pristojne, da spodbudijo podjetja in delavce k razmisleku, kako bi lahko delo opravljali v čim bolj varnem okolju in s čim manj tveganimi stiki. Dodaten izziv predstavlja vprašanje, kako prepričati ljudi s simptomi okužbe, da ostanejo v času obolelosti doma, s tem zmanjšajo število stikov in kar najbolj prispevajo k preprečevanju širjenja okužbe," še poudarjajo.

Finančno stanje številnih slovenskih gospodinjstev se je v času od izbruha novega koronavirusa poslabšalo

Rezultati zadnje meritve raziskave #Novanormalnost, ki jo opravlja družba Valicon, pa medtem kažejo, da je zrasel delež prebivalcev, ki poročajo o slabšem finančnem stanju in zmanjšanem obsegu potrošnje. Delež zaposlenih na čakanju je znova občutno višji, zdaj je na ravni iz konca maja.

Vsak četrti zaposlen je trenutno delovno neaktiven. Najbolj opazen je porast zaposlenih, ki so trenutno na čakanju, takih je 14 odstotkov. To je podoben delež kot konec maja, tik pred uradno razglasitvijo konca epidemije, ko je delež zaposlenih na čakanju počasi zopet začel padati (med spomladansko epidemijo se je delež delavcev na čakanju sicer gibal med 20 in 30 odstotki). Že drugič zapored je opazno višji tudi delež zaposlenih v bolniškem stažu, to je pet odstotkov. Natanko tri četrtine zaposlenih je delovno aktivnih, pri čemer slaba polovica ocenjuje (44 odstotkov), da ima podoben obseg dela kot pred pojavom virusa, ena četrtina poroča o povečanem obsegu dela, šest odstotkov pa jih ima skrajšan delovni čas, rezultate raziskave navajajo v družbi.

Višji delež tistih, katerih finančno stanje je slabše, obseg potrošnje pa znižan

Preverjali so tudi, kakšne so spremembe pričakovanega finančnega stanja in potrošnje med prebivalci. "Na začetku epidemije smo v primerjavi s preteklim obdobjem zaznali porast deleža segmenta 'pozornih', torej tistih, ki pričakujejo poslabšanje finančnega stanja in so ali pa pričakujejo, da bodo znižali obseg potrošnje. Tokrat opažamo, da se povečuje delež 'prikrajšanih' (njihovo finančno stanje je že slabše, obseg potrošnje pa je znižan), predvsem na račun deleža pozornih," opisujejo na Valiconu. Razmerja med segmenti se tako zopet spreminjajo v smeri strukture, ki jo poznamo iz časov začetka gospodarske recesije septembra 2009.

(V tabeli spodaj je primerjava z začetkom oktobra, ko je bila struktura še najbližje strukturi, ki jo poznamo iz časov gospodarske rasti.)

Optimizem glede razvoja dogodkov sicer raste, vendar ...

Raziskovalci opažajo tudi, da se trend ponovnega optimizma, ki so ga zaznali pred dvema tednoma, nadaljuje. Delež teh, ki menijo, da gre situacija na bolje, je trenutno enak deležu teh, ki menijo, da gre situacija na slabše. Podobno razmerje so izmerili konec junija, ko se je število okužb počasi spet začelo povečevati in se je delež prebivalcev, ki so ocenjevali, da gre situacija na bolje, opazno zmanjšal.

Pri ostalih indikatorjih stanja v družbi pa ni zaznati večjih sprememb. Malenkost je padel delež prebivalcev, ki trenutno situacijo opisujejo kot negativno – takšnih je zdaj 63 odstotkov, kar je še vedno precej več kot takih, ki jo dojemajo kot pozitivno. Malenkost nižji je delež zaskrbljenih (75odstotkov, pred dvema tednoma 77 odstotkov), a to ne spreminja dejstva, da je tri četrtine prebivalcev zaskrbljenih zaradi virusa.