"Podpora LDS s strani volivcev se je v zadnjem času zvišala, in sicer z marčevskih 20 odstotkov na 27 odstotkov, kažejo podatki aprilskega Politbarometra, kar gre predvsem pripisati dejstvu, da je napetost, ki jo je ustvarjala razprava glede izbrisanih, popustila, da torej ta tema ni več aktualna, volivci pa se obračajo k drugim vprašanjem," je na današnji predstavitvi raziskave pojasnil predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede Niko Toš. Ob tem ostaja podpora opozicijski SDS, ki je v minulih mesecih beležila rast, na marčevski ravni 15 odstotkov. V zadnjem mesecu je narasla tudi podpora vladi premiera Antona Ropa, in sicer z marčevskih 43 odstotkov na 45 odstotkov, povečalo pa se je tudi odmerjeno zaupanje Slovencev v Evropsko unijo, ki je aprila doseglo povprečno oceno 3,26, kar je izrazito višje kot v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Meritve strankarske opredelitve so pokazale zmanjšanje deleža strankarsko neopredeljenih z marčevskih 49 odstotkov na 38 odstotkov, in sicer naj bi se to najbolj poznalo prav v porastu podpore LDS. Konstantna ostaja podpora SNS (tri odstotke), sorazmerno stabilna pa je tudi podpora SLS, ki se s štirimi odstotki uvršča ob bok NSi, ki že od začetka leta beleži rast podpore volivcev, in ZLSD, ki pa že drugi mesec zapored beleži tendenco zmanjševanja podpore volivcev. Zmanjševanje podpore volivcev SMS z marčevskih dveh odstotkov na en odstotek pa je po Toševem mnenju tudi znak notranjega razkroja v stranki. Zvišala se je tudi podpora DeSUS, in sicer z enega na dva odstotka.
Drugačna podpora pri volitvah v Evropski parlament
Nekoliko drugače so se anketiranci opredeljevali do posameznih strank ob vprašanju, za koga bi volili na volitvah v Evropski parlament. Tu se je po Toševem mnenju pokazalo, da posamezna imena močno vplivajo na odločanje volivcev, ob asociaciji ZLSD z imenom njenega predsednika Boruta Pahorja kot domnevnega nosilca liste je namreč kar 20 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi na evropskih volitvah glasovalo za omenjeno strankarsko listo. 21 odstotkov anketiranih bi sicer svoj glas namenilo listi LDS in DeSUS z nosilcem Jelkom Kacinom, po 10 odstotkov listi NSi z Alojzom Peterletom na čelu ter listi SDS z nosilcem Miho Brejcem, osem odstotkov anketiranih bi podprlo listo SLS z nosilcem Francem Butom, pet odstotkov anketiranih bi izbralo listo Zelenih in SMS z Alenko Paulin, štirje odstotki anketiranih pa bi se odločili za listo SNS na čelu s Sašom Pečetom.
Meritve podpore vladi in ocene uspešnosti delovanja osrednjih državnih organov kažejo stabilnost ocen anketiranih. Tako so v zadnjem mesecu zrasle ocene uspešnosti vlade, premiera Antona Ropa, predsednika DZ Boruta Pahorja in predsednika države Janeza Drnovška, ocene državnega zbora, opozicije in ustavnega sodišča pa so se v primerjavi z marcem rahlo znižale. Od začetka leta pa se je povečalo tudi zaupanje v tolar, Slovensko vojsko, Banko Slovenije, Evropsko unijo in slovensko zdravstvo.
Največje zaupanje v Kučana
Glede zaupanja v najodgovornejše osebnosti v Sloveniji so anketiranci najvišjo oceno tudi aprila namenili bivšemu predsedniku države Milanu Kučanu, ki je prejel povprečno oceno 3,7, sledijo mu predsednik DZ Borut Pahor (3,69), podpora kateremu je sicer v zadnjem mesecu še nekoliko zrasla, podobno kot predsedniku republike Janezu Drnovšku (3,58) ter premieru Antonu Ropu (3,3). Sledijo Alojz Peterle (NSi) s povprečno oceno 3,25, prvak opozicijske SDS Janez Janša ter Jelko Kacin (LDS) z oceno zaupanja 3,07, povprečno oceno, višjo od 3, pa so anketiranci prisodili še Francu Butu (SLS) (3,05) ter šolskemu ministru Slavku Gabru (3,01).
Med anketiranci je bilo aprila zaznati rahel premik v pozitivno smer glede vprašanja, ali je primerno, da si prebivalci Slovenije, pripadniki islamske verske skupnosti, za svoje potrebe zgradijo versko-kulturni center. Odstotek tistih, ki idejo gradnje džamije podpirajo, se je namreč zvišal z marčevskih 42 odstotkov na 43 odstotkov, a v celotni populaciji še vedno prevladuje odpor do te ideje.
Močne podpore med anketiranimi pa sta bila aprila deležna tudi premierov predlog petih novih ministrskih imen (47 odstotkov) ter vprašanje, ali naj Slovenija v nadaljevanju pogajanj s Hrvaško vztraja pri sporazumu Drnovšek-Račan, na katerega je pritrdilno odgovorilo kar 66 odstotkov anketiranih.
Največji problemi povezani z delovanjem socialne države
Med najbolj pereče probleme v Sloveniji, ki bi jim država ta hip morala namenjati največ pozornosti, pa anketirani uvrščajo probleme v zvezi z delovanjem socialne države in njenimi usklajevalnimi nalogami. Kot najbolj pereče probleme so anketiranci tako ocenili socialne razlike in plače (33 odstotkov), zaposlovanje (29 odstotkov) in pokojnine, zdravstveno ter socialno varnost (27 odstotkov), izraziteje pa izstopajo še problematika razvoja gospodarstva (13 odstotkov), problematika šolstva (12 odstotkov) ter korupcija in kriminal (9 odstotkov).
Aprilsko raziskavo javnega mnenja so na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij sicer opravili med 19. in 21. aprilom na vzorcu 892 anketirancev.
