Rezultati maratona nadzora hitrosti: 824 prehitrih voznikov, največ v naseljih

Znani so prvi rezultati letošnjega maratona nadzora hitrosti, ki so ga policisti izvajali na 617 lokacijah po vsej Sloveniji.

Večinoma so vozniki nadzor sprejeli pozitivno in prilagodili hitrost svoje vožnje, so na spletni strani zapisali policisti. Kljub temu pa so med 12-urnim nadzorom ugotovili kar 824 kršitev, ko so vozniki prekoračili omejitev hitrosti.

Od skupno 824 kršitev so po besedah Roberta Vehovca iz Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije največ prekoračitev obravnavali v naseljih - in sicer 602, sledijo jim avtoceste s 150 ugotovljenimi kršitvami in ceste zunaj naselij z 72 obravnavanimi prekoračitvami hitrosti.

"Večino voznikov - 678 - smo policisti s kršitvijo seznanili na kraju. In sicer smo 97 voznikov opozorili, poleg tega smo izrekli 137 mandatnih kazni zoper tujce, v štirih primerih bomo zaradi kombinacije različnih prekrškov podali obdolžilne predloge na pristojna sodišča, v ostalih primerih pa smo voznikom izdali plačilne naloge," je razložil Vehovec. Po njegovih besedah lahko še 146 lastnikov vozil pričakuje, da bodo po pošti prejeli obvestilo o kršitvi oziroma plačilni nalog.

Pri večini prekoračitev hitrosti je šlo za prekoračitve hitrosti do 20 kilometrov na uro nad omejitvijo v naseljih in do 30 km/h nad omejitvijo na cestah izven naselja in na avtocestah.

"Policisti smo svoje aktivnosti vnaprej napovedali in ob pomoči medijev obveščali javnost o načrtovanem nadzoru. Večina voznikov ga je sprejela pozitivno in prilagodila hitrost vožnje ter s tem prispevala svoj delež k temu, da so bile slovenske ceste včeraj relativno varne," je poudaril Vehovec.

Kljub vsemu pa so policisti obravnavali voznika, ki je na dolenjski avtocesti vozil s hitrostjo 187 km/h, na območju Pomurja pa voznika trikolesa, ki je v naselju vozil s hitrostjo 107 km/h in še pod vplivom alkohola. "Preizkus alkoholiziranosti, ki smo mu ga odredili policisti, je pokazal 0,61 mg/l izdihanega zraka," razlaga policist.

Po drugi strani pa je določen del voznikov zaradi nadzora hitrosti vozil veliko prepočasi. Na gorenjski avtocesti, denimo, so policisti obravnavali voznika, ki je namesto 130 km/h vozil le s 46 km/h, kar je lahko v prometu prav tako zelo nevarno.

Med maratonom nadzora hitrosti le ena nesreča s hujšimi poškodbami

Nižje povprečne hitrosti so se odrazile tudi v manjšem številu prometnih nesreč s hujšimi posledicami:

- med maratonom nadzora hitrosti so policisti obravnavali le eno prometno nesrečo, v kateri se je ena oseba huje telesno poškodovala (sum na zlom roke in noge pri starejši osebi),

- v primerljivem časovnem obdobju 11. aprila (med 6. in 18. uro) so obravnavali dve prometni nesreči s hujšimi posledicami,

- 4. aprila pa eno prometno nesrečo s hujšimi posledicami in eno prometno nesrečo, v kateri je ena oseba umrla.

Ne glede na to pa je le 40 minut po zaključku akcije, v prometni nesreči zaradi neprilagojene hitrosti umrl voznik motornega kolesa, ki je trčil v stoječe vozilo.

Povprečne hitrosti nižje

Tudi Javna agencija RS za varnost prometa je obdobje, ko je potekal maraton nadzora hitrosti, primerjala z enakimi obdobji, ki se nanašata na en oziroma dva tedna nazaj. Na ta način so spremljali vpliv prikazovalnikov hitrosti in policijskih aktivnosti na umirjanje hitrosti. V prvem primeru so bili prikazovalniki ugasnjeni, v drugem so delovali, v okviru maratona nadzora hitrosti pa so se množično izvajale meritve hitrosti.

Na AVP ob tem navajajo: "Ugotovitve po posameznih datumih (4., 11. in 18. april 2018) kažejo, da so se povprečne hitrosti v primerjavi z enakimi obdobji zmanjšale, in sicer se je povprečna hitrost v času maratona nadzora hitrosti povprečno zmanjšala za 2,9 odstotka (1,6 km/h) v primerjavi z 11. aprilom 2018 oziroma 3,9 odstotke (2,0 km/h) v primerjavi s 4. aprilom 2018." Ugotovitve kažejo, da so se povprečne hitrosti v primerjavi z enakimi obdobji pred akcijo zmanjšale oziroma so vozniki v povprečju med maratonom vozili počasneje kot sicer.

Cilj maratona nadzora hitrosti je bil znižati hitrost na slovenskih cestah in vplivati na zavedanje o pomenu previdnejše, predvsem pa bolj umirjene vožnje. "Vse aktivnosti policije so namreč usmerjene v zmanjševanje števila smrtnih žrtev na slovenskih cestah ter hudo in lahko telesno poškodovanih zaradi prometnih nesreč," poudarjajo policisti.