Rezultati raziskave: šola ni preveč stresna

Zavod RS za za šolstvo (ZRSS) je opravil obširno raziskavo med učenci in učenkami 6. in 8. razredov osnovne šole. Glavna tema raziskave sta bila stres in obremenjenost učencev oziroma ali se osnovnošolci čutijo preobremenjene, kako pogosto so izpostavljeni stresu in kako doživljajo stres.

Raziskava oziroma njeni rezultati bodo po besedah šolskega ministra Jerneja Pikala "pomembna informacija pri načrtovanju prihodnjih izobraževalnih politik". Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je poudaril, da sodobna pedagoška paradigma v ospredje postavlja učenca: "Če smo nekdaj trdili, da je pomembna informacija učitelj učencu, je v sodobnih trendih zelo pomembno tudi, kakšno povratno informacijo dobi učitelj od učenca." Dodal je, da je raziskava, ki so jo predstavili na tiskovni konferenci, namenjena izboljšanju kakovosti v šolskem prostoru. 

In kakšni so glavni rezultati raziskave? Te sta predstavila sodelavca ZRSŠ Tanja Rupnik Vec in Branko Slivar.

Slednji je rezultate na kratko povzel z besedami, da "ko govorimo o stresu, govorimo o optimalnem stresu" ter da je povsem normalno, da je optimalni stres v šoli prisoten: "Ko govorimo o tem, ali je šola preveč stresna, rezultati kažejo, da ne." 

V raziskavi so stres definirali kot "sklop odzivov posameznika na obremenjujoče dogodke in situacije, ki se mu zgodijo tekom njegovega življenja". Na eni strani so si torej zastavili vprašanje, kako močno učenci v 6. in 8. razredu v Sloveniji doživljajo stres, na drugi strani pa, kako ocenjujejo pogosto izpostavljenost stresu. Na eno stran so torej postavili stresorje - dogodke, ki posamezniku predstavljajo stres, na drugo stran pa doživljanje stresa in znake stresa. 

Ocenjevanje in veliko število predmetov predstavljata največji stres

Rezultati pri lestvici doživljanju stresa (pri kateri so ugotavljali, kako močno učenci in učenke doživljajo stres, vezan na šolo in šolsko delo) so pokazali, da učenci v povprečju dosegajo nižje vrednosti. Posamezni učenec je namreč lahko na tej lestvici dosegel od 15 do 75 točk, pri čemer zmerna raven stresa predstavlja 45 točk. V povprečju pa so učenci dosegli 37,54 točke: "Torej sporočajo nam, da vse, kar je potencialno obremenjujoče, za nas ni tako veliko breme," je povedala Tanja Rupnik Vec.

Ta lestvica ima sicer štiri podlestvice: pouk in delo za šolo, dejavnosti zunaj pouka, pričakovanja staršev in odnosi v šoli. In pri prvem so učenci dosegali višjo vrednost, znotraj tega pa najbolj izstopajo rezultati pri 'ocenjevanju' in 'velikem številu predmetov na dan'. Prav ta dva dejavnika torej povzročata največ stresa in obremenjenosti pri učencih. 

Ocenjevanje kot precej ali močno obremenjujoče tako doživlja 63,9 odstotka učencev, 20 odstotkov pa kot srednje obremenjujoče.

Rezultati za druge podlestvice so pokazali, da tako odnosi v šoli kot pričakovanja staršev in dejavnosti zunaj pouka, učencev ne obremenjujejo.

Razlike med deklicami in dečki so minimalne, dečki pa naj bi bili malo bolj obremenjeni kot deklice. Se je pa pokazala velika razlika med rezultati za šestošolce in osmošolce, slednji so namreč veliko bolj obremenjeni. Ta rezultat pa pritrjuje tudi mednarodnim raziskavam. "Stres se povečuje med šolanjem," je povedala Tanja Rupnik Vec, kar pa je razumljivo, glede na to, da se osmošolcem povečujejo vsebine, bližajo pa se tudi nacionalna preverjanja znanja. 

Dve tretjini učencev doživlja utrujenost, nezmožnost koncentracije in občutke napetosti

V drugi fazi raziskave so se ukvarjali s tem, kakšne so posledice delovanja stresa. Na vprašanje o tem, kako pogosto se učencu pojavljajo določeni znaki stresa, je povprečni rezultat nižji od pričakovane vrednosti, je poudaril Branko Slivar z Zavoda za šolstvo. 

Rezultati so tako pokazali, da učenke in učenci znakov stresa ne doživljajo pogosto, izjema so utrujenost, nezmožnost koncentracije in občutki napetosti – te kar dve tretjini učencev doživlja precej ali zelo pogosto.

Tudi tu so se pokazale razlike med učenci 6. in 8. razredov, slednji namreč doživljajo znake stresa pogosteje. "V osmem razredu učenci poročajo, da se bolj pogosto pojavljajo znaki stresa, kar je tudi v skladu z mednarodnimi študijami," je dejal Slivar.

Razlike so se pokazale še med dečki in deklicami – fantje se namreč na stres odzivajo predvsem z negativnimi vedenjskimi znaki stresa (kot so 'špricanje' pouka, neučenje in podobno), deklice pa s fiziološkimi in psihološkimi znaki, torej da se počutijo negotovo, nimajo apetita in podobno. 

Močno obremenjeni učenci imajo nižje ocene pri matematiki, slovenščini in tujih jezikih

Kakšne so razlike med učenci, ki izražajo manjšo stopnjo stresnosti in tistimi, ki so močno obremenjeni? Teh, ki so izražali, da so močno obremenjeni, močno pod stresom, je 16 odstotkov, zmerno in optimalno obremenjenih pa 66 odstotkov. "Naši rezultati kažejo, da učenci niso tako množično obremenjeni z znaki stresa," je povedal Slivar. 

Značilnosti močno obremenjenih učencev so, da imajo ti učenci nižje ocene pri predmetih, kot so matematika, slovenščina in tuji jeziki. Pri njih se tudi bolj izrazito pojavljajo utrujenost, napetost in nezmožnost koncentracije na to kar delajo, težje se tudi sprostijo.

Poleg tega ti učenci pogosteje dojemajo, da je njihov uspeh odvisen od všečnosti učitelju, pameti in sreče.