Ribiči opozarjajo: Prihodnost slovenskega ribištva je pod vprašajem

Bil je vroč junijski dan, ko smo se s snemalno ekipo odpravili na barko Zlatka Novogradca, piranskega ribiča, ki na morju lovi že več kot 40 let. A lani je bil njegov ulov najmanj dvakrat manjši kot nekoč, znašal je tono in 700 kilogramov. "Drugače smo živeli od tega, kar smo pozimi ujeli. Zdaj pa pozimi ne moreš ujeti toliko in tudi cenovno, ker se je tržišče ogromno spremenilo, ker ribič dobi minimalno ceno in s tem ne moreš narediti zaloge, da bi živel pol leta in popravil, nakupil nove mreže, jih zašil in tako dalje."

Stanje se je v slovenskem morju začelo slabšati po osamosvojitvi, pripoveduje Novogradec na svoji barki, ki jo zaradi prihajajoče upokojitve želi prodati. "Ker smo izgubili del morja, kjer smo piranski ribiči. Tudi Izola in Koper, tam smo imeli naše območje izlova." Glavni dejavnik pa so, tako Novogradec, podnebne spremembe. "Narava je naredila svoje, v zimskem času je morje pretoplo in naravni cikel se je spremenil glede obnašanja rib, glede drstenja in vsega ostalega." Temperatura morja se pri nas pozimi namreč pogosto ne spusti pod 10 stopinj Celzija, zato ribe, ki jim ugaja hladnejša voda, v slovensko morje ne priplavajo. Tudi špica ulova je krajša in manj predvidljiva.

"Mi smo takrat v 80. letih točno vedeli dneve. Kot kmetje, ki vedo, kdaj  je potrebno kaj posaditi na primer. Pa luna in to. Tako smo mi vedeli za ribe, ampak zdaj se je to obrnilo na vrat, na nos, na glavo, kakorkoli bi to povedal," med kazanjem lovskih mrež pripoveduje Novogradec. "To je za belo ribo, za vrste ribonov, šparov, menol, mormor, ampak žal je tudi tega vsako leto manj."

"Drugače pa ena taka riba, ki ima zelo izrazit upad, je mol. Recimo, še pet let nazaj, pred kovidom, je bil izlov 25 ton, lani pa manj kot pet ton," pove svetovalec za morsko ribištvo iz Zavoda za ribištvo Tomaž Remžgar.

Tudi skupna količina ulovljenih rib je bila lani za skoraj četrtino manjša od povprečja zadnjega desetletja. "Zadnja štiri leta je ulov približno nekaj več kot 100 ton, v primerjavi s preteklostjo, ko je bilo tega kar nekaj več," pravi vodja sektorja za ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Uroš Zgonec.

Na ministrstvu sicer upravljajo s 34 milijonov vrednim skladom, ki je med drugim denimo namenjen spodbujanju trajnostnega ribolova, ribiči pa lahko oddajo tudi vlogo za nadomestilo za izpad dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova, ki ga imajo zaradi spora s Hrvaško. 

"Naši ribiči še vedno lovijo v našem morju, ki ga Hrvaška ne priznava, zato dobivajo kazni. Teh kazni se je v celotnem obdobju nabralo kar precej, govorimo o številki več milijonov, vendar zaenkrat še ni prišlo do izvršb," razlaga Zgonec. Torej še zmeraj niso bile plačane. "In tudi ne bodo plačane, ker je del njih tudi že zastaral," potrdi Zgonec. "Ne vidim smisla v tem, da se to enkrat ne prekine, ker to ne vodi nikamor. In ribiči, slovenski in hrvaški, ne izkoriščamo tega dela morja. Večina ribičev bi si raje sama zaslužila kruh, kot da dobivamo to pomoč, ampak kot vidimo, se to še ne bo tako hitro zgodilo," dodaja Novogradec.

In medtem ko na ministrstvu glede trenutnega stanja slovenskega ribištva in njegove prihodnosti pravijo takole: "Gospodarsko morsko ribištvo je zelo pomembna panoga, ki ne glede na ekonomiko mora ostati v Sloveniji, tako da želim in upam, da bo to ribištvo še naprej uspešno delovalo." Pa nam v prvih ribiških vrstah pripovedujejo drugače. "Tu v Piranu nas je še pet, šest ribičev. Jaz pravim, da smo vsi mi za enega, pa še to ne za celega ribiča. Vsi smo že delno do penzije, nekateri so že v penziji, drugi imajo kakšno dodatno dejavnost, pa se s tem preživljajo in jim ni treba biti vsak dan na morju, tako da je obup."

Po podatkih Sursa je nosilcev aktivnih ribiških dovoljenj 61, a kot pojasnjuje Remžgar, nekateri izmed teh lovijo zgolj nekajkrat letno, številka pa da je zato v praksi nižja. "Aktivnih ribičev je okoli 30. Tistih, ki živijo samo od ribolova, pa je polovica tega ali pa še manj. Kader je, recimo temu, malce starejši, podmladka pa je malo." "Če bi jaz na novo šel v ribištvo, bi pogorel. Dajatve morate plačati kakorkoli, toliko pa ne boste ujeli, da boste živeli in imeli za dajatev. To je realna resničnost, ki je marsikdo noče slišati, pa se je otepa," še zaključi Novogradec.

Čeprav je bil skupni lanski ulov manjši, je skupna vrednost od prodaje rib, rakov in mehkužcev znašala 1,1 milijona evrov, kar je 14 odstotkov več kot leto prej.