Ribiči po dobrem mesecu izlovili 10.000 rib iz Dvojnega triglavskega jezera

Človek je v Dvojno triglavsko jezero leta 1991 po nevednosti naselili jezerske zlatovčice, pred nekaj leti pa še pisance. Zaradi vnosa rib se je porušilo naravno ravnovesje že sicer občutljivega visokogorskega jezera. Ribe so namreč plenile plankton, ga popolnoma iztrebile, zaradi česar so se nekontrolirano razmnožile alge in začele dušiti jezero, o čemer smo podrobno pisali nedolgo nazaj.

K bohotenju alg sicer prispevajo tudi drugi dejavniki, vendar je za izboljšanje stanja jezera nujno, da ribiči ribe popolnoma odstranijo. Le na ta način bo ekosistem dobil priložnost, da se približa naravnemu stanju, so prepričani strokovnjaki, ki sodelujejo pri projektu VrH Julijcev – izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v TNP.

Na pot k Dvojnemu triglavskemu jezeru

Strokovnjaki Zavoda za ribištvo Slovenije so se dela lotili 18. junija. Natovorili so vso opremo in se praktično preselili v Kočo pri Triglavskih jezerih, kjer bodo lovili in raziskovali vse do konca poletne planinske sezone, dokler bo koča odprta. Da bi videli, kako lovijo in kako uspešni so, smo se skupaj s predstavniki Triglavskega narodnega parka (TNP) odpravili na obisk. 

Že pred odhodom so ribiči načrtovali, da se bodo najprej lotili pisanca, v letih 2021 in 2022 pa še jezerske zlatovčice. Pisanci bodo prvi na vrsti zato, ker jih zlatovčice preganjajo v plitvo vodo, kar pomeni, da so skoncentrirani na določenem območju jezera. Pisanec je tudi plen zlatovčic. "Zlatovčice jih lovijo pri obali in jih kot svoj plen porivajo k obali. Če zlatovčic ne bi bilo v vodi, bi bili pisanci razpršeni po celem jezeru, torej tudi v globini. Zato je bil naš primarni cilj, da se lotimo najprej pisancev, saj nam zlatovčice v bistvu pomagajo. In prav zato so kogoli oziroma pasti za pisance priobalni, je pa jasno, da se vanje lovijo tudi zlatovčice," je razložil biolog Miha Ivanc z ZZRS.

Na terenu so strokovnjaki ZZRS spoznali, kakšno je dejansko stanje. Jezero, ki se nahaja pod kočo, je v spomladanske času sprva eno, nato se zaradi padca nivoja vode v poletnem času preoblikuje v dva. "Pričakovali smo, da bosta obe vrsti rib v obeh jezerih enakomerno prisotni, vendar smo po mesecu dni ugotovili, da se glavnina pisancev nahaja v spodnjem jezeru, v zgornjem, ki je bližji koči, pa je več zlatovčic. Torej, v zgornjem jezeru se ujame več zlatovčic, ker je manj pisancev, v spodnjem sta prisotni obe vrsti, vendar se ujame več pisancev," je ugotovitve povzel Ivanc. 

Trenutno izlavljajo na tri načine, drugo leto načrtujejo še dva nova prijema

Kot smo že povedali, je ekipa letos osredotočena predvsem na pisance. Strokovnjaki ZZRS so že pred projektom preizkusili nekaj tipov mrež in ugotovili, da se za pisance najbolje obnesejo kogoli – ribje pasti, v katere se ribe ujamejo same. Trenutno jih je v vodi 70. "Kogol je sestavljen iz vodila in okroglih, zaprtih mrežastih žepov. Ribe plavajo ob vodilu v prvi žep, nato v drugega, manjšega, iz katerega pa ne morajo izplavati. Tam ostanejo žive, dokler jih ne poberemo," nam je pasti pokazal Bernard Semrajc z ZZRS.

Drugo leto bodo začeli uporabljati še zabodne in pelagične mreže, ki so primernejše za zlatovčice. "Zabodne mreže bodo dolge 30 metrov. Imele bodo različno velika okna, visoke bodo meter in pol. Postavili jih bomo na dno jezera, se pravi bodo lovile ribe pri dnu. Ko se bodo ujele, bodo takoj poginile. Zato se jim reče zabodne mreže, ker se ribe zabodejo s škrgami vanje in v njih obstanejo," je opisal Semrajc.

Pelagična mreža bo segala od dna do vrha jezera. Tudi ta bo imela različno velika okna. Ribe se bodo vanjo lovile po celem vodnem stolpcu. "Zabodnih mrež bo naenkrat v jezeru okrog 15, pelagična bo samo ena," je povedal Semrajc in dodal, da bo treba mreže redno čistiti. Če se alge preveč razrastejo na njih, jih ribe opazijo in plavajo stran.

Še dve metodi, ki ju ribiči ZZRS uporabljajo tako za pisance kot zlatovčice, sta različici elektroizlova. Prva je električna zapora, ki jo blizu obale položijo na dno jezera. "Gre za 30-metrsko električno mrežo, ki omami ribe na območju dveh metrov. Najprej po njej spustimo malo število električnih impulzov, da iz vode rešimo oziroma poberemo žabe. Nato število impulzov povečamo, kar pokonča ribe. Potem jih z mrežastim loparjem poberemo," nam je najprej pojasnil, nato pa še pokazal postopek Semrajc.

Druga tehnika je nahrbtni električni agregat, ki je povezan z mrežastim loparjem. Ribič lopar nosi v roki in ga položi med jato rib. Metoda se sicer običajno uporablja za monitoringe in vzorčenje rib. Z njo ribiči za raziskovalne namene ribe samo omamijo, nato jih vrnejo v vodo. V našem primeru jih seveda ne spustijo nazaj v jezero. "Gre za enosmerni pulzni tok, brez impulzov, kar povzroči, da ribe proti svoji volji zaplavajo v smer enega pola. Nato jih omamljene zajamemo in damo ven. Pri prvi metodi – električni zapori – pa mreža deluje impulzno, ribe samo popadajo na dno, jih ne vleče kot v primeru loparja," je razliko med metodama poenostavljeno pojasnil Semrajc.

Pisance je težje izlavljati, ker so manjše jatne ribe 

S pomočjo elektrike jih je zato težje loviti, saj elektrika na ribo, ki ima večjo površino, deluje bolje oziroma jo je lažje ujeti. Pisanci imajo tudi druge navade kot jezerska zlatovčica, zato so pravi izziv, je zatrdil Ivanc: "En dan smo jih videli na enem koncu obale in smo si rekli: Dobro, tukaj so, tu jih bomo izlovili. Potem smo prišli tja z vso opremo in so se že premaknili iz sonca v senco. Ugotovili smo, da se zdaj, v vročih dneh zadržujejo v senčnih predelih ali pod plahtami alg, ki plavajo na površini. Tako smo se naučili, kje jih moramo loviti."

Kako so se predstavniki ZZRS lotili dela in kakšen je trenuten izkupiček?

Ko je ekipa sredi junija prišla na teren, je bilo jezero združeno v eno. Vodostaj vode je bil okrog dva metra višji, kot je v teh dneh. Strokovnjaki ZZRS so jezero zaradi lažje organizacije razdelili v sektorje in začeli polagati pasti za pisance. "V začetni fazi, ko je jezero upadalo, smo imeli težave, saj so bile mreže po parih dneh malodane na suhem. Tako da smo jih morali vztrajno premikati globlje v jezero," se je zasmejal Ivanc.

Po 14 dneh, ko se je jezero ločilo, so se stvari izboljšale. Število ujetih rib v mrežah se je povečalo. "Ugotovili smo, da se v določenih sektorji oziroma delih jezera ujame več rib, v drugih manj, zato smo se v nadaljevanju osredotočili na bolj donosne dele in tam postavili več mrež. Po dobrem mesecu dni dela smo izlovili od 8.000 do 10.000 rib," je povedal Ivanc.

Pisanec je sicer riba, ki zraste največ 12 centimetrov, manjše pa tehtajo le okrog tri grame. Zlatovčice so mnogo večje – od 25 do 40 centimetrov. Največja, ki so jo ribiči do zdaj izlovili v Dvojnem jezeru, je merila 37 centimetrov, tehtala je dobrih 30 gramov. Velikih rib v jezeru sicer ni. "Prevladujejo zlatovčice velike od 12 do 15 centimetrov, kar kaže, da njihova populacija ni v optimalnem stanju, saj jim primanjkuje hrane, v bistvu životarijo," je poudaril Ivanc.

Kar je ekipo še posebej presenetilo, je, da so se že po 14 dneh, ko se je jezero ločilo na dva dela, začeli fizikalno-kemijski parametri obeh jezer zelo razlikovati, kar je vplivalo na porazdelitev rib. "Spodnje jezero se je bolj segrelo, kar je eden od razlogov, zakaj je v njem več rib. Zdaj, julija, je na površini za skoraj štiri stopinje Celzija toplejše kot zgornje. Trenutno ima 15 stopinj Celzija," je pojasnil Ivanc in dodal, da imajo zlatovčice rade hladno vodo, zato jih je mnogo ostalo v zgornjem jezeru.

Ekipa ob tem tudi enkrat na teden meri prisotnost kisika v jezeru – po celem vodnem stolpcu na meter globine natančno. Ugotovili so, da je bilo na dnu več kisika kot meter nad njim, kar kaže, da rastline močno proizvajajo kisik na dnu. "Ker je spodnje jezero manjše in plitvejše, vanj prodre več sončne svetlobe, zato tudi alge v njem iz tal bolje poganjajo. Lahko rečemo, da je spodnje jezero dosti boj produktivno," je razložil Ivanc.

Kaj strokovnjaki ZZRS naredijo z izlovljenimi ribami?

Ribe iz vseh sektorjev združijo, vendar vrsti ločijo. Nato jih preštejejo in stehtajo. V vsakem sektorju pa vzamejo en kogol, ki služi kot vzorec. Vse ribe iz njega izmerijo in stehtajo. "Moramo pridobiti čim več vzorčnih podatkov, da bomo na podlagi tehtanja lahko računali, koliko osebkov smo izlovili," je povedal Ivanc.

Določeno količino rib nato odpeljejo v Ljubljano na ZZRS, kjer jih zamrznejo. "Načrtujemo, da jih bomo raziskali in o njih bo kdo napisal tudi diplomsko nalogo. Pogledali jim bomo želodce, da vidimo, s čim so se prehranjevale. Če jih že imamo, ne vidim razloga, da jih ne bi raziskali," je strnil biolog Miha Ivanc.

Jezero bo znova zaživelo

Na ZZRS pričakujejo, da bodo v treh letih intenzivnega lova ribe povsem odstranili. A kaj bo z izumrlim planktonom? Biologinja Tanja Menegalija iz strokovne službe TNP nam je na poti s planine Blato do Dvojnega triglavskega jezera povedala marsikatero zanimivost. Živalski plankton se bo po odstranitvi rib obnovil po naravni poti, je zagotovila: "Ko so razmere primerne, se iz njih preko ličinke razvijejo odrasli organizmi. Živalski plankton lahko iz drugih vodnih teles prinesejo tudi veter in ptice." 

Visokogorska jezera so zelo ranljiv življenjski ekosistem, saj so majhna in zato občutljiva na vsako spremembo, ki jo povzroči človek. "Ribe so bile, poleg Dvojnega jezera, prinesene tudi v Krnsko, Črno in Jezero na Planini pri jezeru. V teh jezerih se stanje iz leta v leto poslabšuje. Za izboljšanje stanja so se v lanskem letu izvajale aktivnosti v Jezeru na Planini pri jezeru," je izpostavila Menegalija.

Poleg naseljevanja rib so visokogorska jezera zelo občutljiva tudi na povečane vsebnosti hranil, ki so posledica različnih dejavnosti v visokogorju. Porast pohodništva in obiska koč vpliva na vodne ekosisteme, kjer ni urejeno primerno čiščenje odpadnih voda. Na večjo količino hranil vpliva tudi kopanje, hranila pa lahko pridejo tudi po zraku. "Stanje jezer spreminjajo tudi podnebne spremembe, ki zvišujejo temperaturo vode in spremenijo ekosistem. Za varovanje visokogorskih jezer je treba vse vplive omejiti na minimum, le tako se bodo ohranila v za njih najbolj naravnem stanju," je še poudarila biologinja Tanja Menegalija.