Po štirih dneh premirja, za katerega so se slovenski in hrvaški ribiči dogovorili pretekli torek, so v Piranu za zaprtimi vrati potekala štiriurna pogajanja o razmejitvi ribolovnih območij v Piranskem zalivu.
Kot je povedal naš koprski dopisnik Iztok Presl, so pogajalci dvignili roke od risanja namišljenih kompromisnih linij med sredino Piranskega zaliva in Savudrijskim rtom. Podaljšali pa so tudi pakt o nenapadanju, tako da do prihodnjega sestanka v trikotniku onstran sredinske črte zaliva ne bo nihče ribaril. V skupni izjavi za javnost se je znašel tudi hrvaški predlog o skupnem Hrvaško-Slovenskem policijskem nadzoru nad južno stranjo zaliva.
Predsednik Združenja poklicnih ribičev slovenske Obale Zlatko Novogradec in predsednik ribiške sekcije pri Obrtnem združenju na območju Buj Daniele Kolec sta po sestanku povedala, da obe strani od napovedanega torkovega srečanja med predsednikoma vlad, Janezom Drnovškom in Ivico Račanom, pričakujejo rešitev vprašanja ribolova v tem spornem območju. Ribiči so podprli tudi maloobmejni sporazum (SOPS), ob tem pa izpostavili, da je potrebno njegov del o gospodarskem ribištvu spremeniti, saj ne vključuje reciprocitete in ne ustreza sedanjim razmeram v ribištvu.
Tokratno srečanje je bilo že drugo v tem tednu
Ribiči so se prvič sestali v torek na plovilu pred Kanegro. Ribiški delegaciji takrat nista dosegli soglasja o določitvi "imaginarne ribiške meje", ki bi preprečevala morebitne nadaljnje ribiške incidente. Slovenska delegacija ribičev je takrat predlagala skupen ribolov v spornem območju. To pomeni, da bi slovenski ribiči lahko ribarili do črte nadzora slovenske policije, hrvaški ribiči pa do črte 318 stopinj azimuta na ustje Dragonje, ki Piranski zaliv deli na pol. Slovenskega predloga pogajalci iz Buj niso sprejeli.
Hrvaški odzivi na izpustitev Jorasa
Današnji Večernji list se v komentarju z naslovom Presežena tudi meja dobrega okusa sprašuje, kdo in zakaj na Hrvaškem aretira in izpušča ljudi iz zapora, saj je to po primeru Jorasa postalo skrajno vprašljivo. Zakaj so Jorasa aretirali prav v trenutku eskalacije hrvaško-slovenskega spora, je bilo s pravnimi razlogi možno pojasniti vse do včeraj, meni časnik in dodaja, da odkar so Jorasa izpustili iz zapora in je o tem prvi izvedel premier sosednje države in to od hrvaškega premiera, je pravnim pojasnilom težko verjeti.
"Zdi se neverjetno, da "dvorni norček" in njegovih 30 dni zapora lahko poslabšajo odnose med dvema državama. Njegova kazen za carinske in druge prekrške prav gotovo postavlja pod vprašaj pravni sistem na Hrvaškem. V odnosih s Slovenci se ne strinjamo le glede meje na morju, temveč tudi glede meje dobrega okusa. Toda tudi hrvaškem oblastem ne more pomagati niti arbitraža," komentar zaključuje Večernji list.
V hrvaškem tisku tudi o pismu ministra Rupla
Večernji list, Vjesnik in Jutarnji list so v današnjih izdajah iz petkovega pisma slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla hrvaškemu kolegi Toninu Piculi izpostavili, da je Rupel v pismu zavrnil hrvaške trditve o suverenosti nad spornim območjem južno od reke Dragonje, ter trdil, da je sredinska črta v Piranskem zalivu izmišljena in ni nikoli bila zgodovinska resničnost.
Pismo slovenskega zunanjega ministra hrvaškemu Vjesnik v komentarju z naslovom Jorasov nauk ocenjuje kot prilivanje olja na ogenj, v katerem Rupel na že znan, torej aroganten način, Račanovemu varovancu pojasnjuje, da ni dvoma, da je Piranski zaliv slovenski, prav tako pa tudi zaselki, kjer stoji Jorasova hiša. S tem je odločitev hrvaških oblasti o izpustitvi Jorasa, ki bi morala izgledati kot dejanje dobre volje zaradi zmanjšanja napetosti, v slovenski javnosti zagotovo predstavil kot potrditev osebnega ekstremizma, komentira Vjesnik.
