Nekdanji visoki funkcionar organizacije OZNA za Slovenijo Mitja Ribičič, zoper katerega je vrhovno državno tožilstvo aprila vložilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, je v ponedeljek vabljen na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku.
Ribičičev odvetnik Peter Čeferin je dejal, da bo Ribičič v ponedeljek prišel na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku predvsem zaradi tega, ker očitno mnogi pričakujejo, da ne bo prišel, in pa zato, ker želi sam povedati, da ni storilec dejanja, ki se mu očita.
Kolizija ustave in mednarodne pogodbe?
Po Čeferinovih besedah gre v tej zadevi za vrsto pravnih vprašanj, pri čemer zastopa stališče, da ima v koliziji mednarodnih pogodb, na katere se sklicuje tožilstvo, z ustavo prednost ustava kot po hierarhiji pravnih aktov najvišji pravni akt. Ustava določa, da ne sme biti nihče kaznovan za dejanje, za katero zakon ni določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno. Haaška konvencija določa, da to načelo ne velja, če gre za dejanja, ki so bila v času, ko so bila storjena, kazniva po splošnih načelih kazenskega prava.
Gre torej za položaj, ko si nasprotujeta ustava in mednarodna pogodba, opozarja Čeferin. Slovensko ustavno sodišče je v zvezi s tem konfliktom po njegovih besedah odločilo, da mednarodna pogodba, ki je bila z ratifikacijskim zakonom prenesena v notranji pravni red države, s tem dobi mesto, ki ji po ustavi pripada - postane pravni vir, ki je nad zakonom in pod ustavo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.