Takoj po petkovem bruseljskem sestanku so predstavniki Hrvaške, Italije in Slovenije naznanili, da bo Hrvaška odložila izvajanje ekološko ribolovne cone, dokler ne bodo sklenili skupnega, evropskega dogovora, ki bo upošteval interese vseh vpletenih članic unije.
Takšen dogovor je sledil odločitvi, ki jo je hrvaški sabor sprejel dan prej. Poslanci so namreč sprejeli predlog vlade Iva Sanaderja, in tako preložili začetek uvedbe ekološko ribolovne cone dokler Hrvaška z Evropsko unijo ne bo sklenila posebnega dogovora o ribištvu.
Medtem, ko je premier Anton Rop zatrdil, da bruseljski predlog dopolnjuje saborsko odločitev, pa sta predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin in zunanji minister Dimtrij Rupel napredek načelno sicer pozdravila, a opozorila, da je hrvaški sabor ponovno sprejel enostransko odločitev.
Na kratko: Slovenija se zavzema za dogovore v duhu EU. Izkazalo pa se je, da so si delegacije dogovor v Bruslju različno razlagale, kar je potrdil tudi slovenski zunanji minister, ki je po nedavnem srečanju s hrvaškim kolegom poudaril, da je Sloveniji o ekološko ribolovni coni nekaj stvari še vedno nejasnih. Predvsem zato, ker po zadnjih dogovorih ni natančno razrešeno vprašanje prejudiciranja meje na morju med Slovenijo in Hrvaško.
Prav zaradi tega je bila omenjena cona sporna za Slovenijo. Ker naj ne bi bilo jasno opredeljeno, kaj sploh pomeni, da bo Hrvaška začela izvajati ekološko ribolovno cono za vse, le za države članice unije ne. Glavno vprašanje namreč je, ali bo Hrvaška spoštovala bruseljski dogovor, da cona ne bo veljala, dokler ne bo sklenjeno soglasje z vsemi vpletenimi državami. Dejstvo namreč je, da je po omenjenem sestanku v Bruslju Rim dosegel svoje zahteve, povezane z ribolovom, za Slovenijo pa glede cone in morebitne vnaprejšnje enostranske določitve meje stvari niso tako jasne.
Kaj omenjeni dogovor pravzaprav pomeni za našo državo?
»Ne gre za dogovor v smislu pravnega sporazuma, ampak za zapisnik srečanja. Geometrijsko seveda bi lahko uveljavitev izključne ekonomske cone oz. takoimenovane ribolovne zaščitne cone za Slovenijo pomenila prejudic meje glede na to, da pravzaprav nimamo dokončno formalno uveljavljenega sporazuma o prejšnjem že obstoječem pasu, t.j. teritorialnem morju. Na samem sestanku je Hrvaška obvestila komisijo in dve članici, da je ponovno, tokrat že drugič, ravnala enostransko pri reševanju vprašanja cone Slovenija in Italija pa sta izrazili pričakovanje, da bo vendarle dosežena sporazumna rešitev, ki bo upoštevala tudi njune interese kot članic EU.«
V primeru, da bo po 3.oktobru Hrvaška razglasila cono, bi se ta po nekaterih interpretacijah raztezala na odprtem morju od meje s Črno goro do t.i. "točke T5" pri Umagu. Ali to pomeni, da bi imela v tem primeru Slovenija zaprt dostop do mednarodnih voda?
»Bistvena ni točka T5, temveč predvsem mednarodnopravni status območja jugovzhodno od te točke. Slovenija tudi v tem primeru ne bi bila odrezana, saj ima po mednarodnem pravu komunikacijske pravice, vendar je treba poudariti, da Slovenija prereka takšno cono, protestira proti enostranskemu uveljavljanju suverenosti Hrvaške na tem območju. Pravico Slovenije do uveljavljanja enakovrednega pasu je priznala tudi Italija, ko je potrdila status Slovenije kot naslednice sporazuma o epikontinentalnem pasu.«
Kakšno težo pa sploh ima ta bruseljski sporazum, oz. kot ste dejali, zapisnik srečanja?
»Ne gre za pravno obvezujoč dokument, je pa to dokument, na katerega se lahko sklicujemo v smislu uveljavljanja verodostojnosti izjav predstavnikov diplomacij treh držav.«
Kaj lahko naredi Slovenija, če bo Hrvaška kljub napovedani odložitvi do ustreznega dogovora vendarle uveljavila cono?
»V kolikor bi prišlo do efektivnega uveljavljanja cone, čeprav mislim, da to ni primerno ravnanje oz. ne bi bilo primerno ravnanje Hrvaške v luči njenega vključevanja v Evropsko unijo, ki vendarle terja sporazumno reševanje in ne unilateralizma, bi Slovenija na bilateralni ravni, tako kot doslej, prerekala takšno cono s protesti in drugimi miroljubnimi sredstvi po mednarodnem pravu, na multilateralni ravni oz. ravni EU pa bi lahko zaradi nespoštovanja načina dogovarjanja v EU uveljavljala svoje članske pravice in delovala v svetu in drugih organih s pristopnim procesom Hrvaške k EU.«
