Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je po koncu letnega srečanja 17 zunanjih ministrov Srednjeevropske pobude (SEP) v Portorožu potrdil, da se je ob robu srečanja na tristranskih pogovorih sestal s hrvaškim in italijanskim kolegom, Miomirjem Žužulom in Francom Frattinijem.
Kot je dejal Rupel, so govorili tudi o hrvaški razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) in o naslednjih korakih za rešitev tega problema. Dogovorili so se, da bodo iskali evropske rešitve, ki so edine logične, ker sta Slovenija in Italija že članici Evropske unije, Hrvaška pa si za to prizadeva.
Hrvaški minister Žužul je dejal, da se bodo pogovori o ERC državnih sekretarjev zunanjih ministrstev treh držav nadaljevali 4. junija v Bruslju, Frattini pa je povedal, da se bo teh pogovorov udeležila tudi Evropska komisija. Žužul je dodal, da se bodo o tem vprašanju pogovarjali v kontekstu EU, glede na to, da je ribištvo tudi eno od vprašanj v postopku pogajanj držav kandidatk za vstop v EU. Tako bi bilo v primeru dosege dogovora vprašanje ERC na nek način "umaknjeno s politične na tehnično raven," je dejal in izrazil prepričanje, da je moč doseči racionalno rešitev, ki bi ustrezalo vsem.
Žužul je tudi rekel, da je okvir, v katerem se lahko pogovarjajo o ERC, odločitev sabora, ki je vlada v Zagrebu ne bo umaknila, da pa si Hrvaška želi doseči dogovor o tem vprašanju. Kot je dejal, je v pogovoru s slovenskim in italijanskim kolegom ponovil, da razglasitev cone ne prejudicira meje s Slovenijo in da ne pomeni ovire za sklenitev dvostranskega dogovora o ribolovu z Italijo. "Rešitev mora biti v duhu Evropske unije," je dodal Žužul.
Na vprašanje, kaj meni o nedavni izjavi hrvaškega premiera Iva Sanaderja, da bo Hrvaška izvedla odločitev sabora o razglasitvi ERC, je Frattini dejal, da bodo na srečanju v Bruslju 4. junija lahko ocenili pripravljenost Hrvaške, da se sooči s problemom v skladu z evropskimi načeli. "Gre za problem, ki zadeva vse, in se nanaša tudi na ekološko zaščito morja," je dejal. Hrvaška si prizadeva za članstvo v EU in zato sem prepričan, da je v interesu Zagreba, da reši ta problem v skladu z evropskimi načeli, meni Frattini.
Zunanji ministri o prihodnji vlogi SEP
Osrednje teme, o katerih so se na ravni zunanjih ministrov pogovarjale članice SEP, so bile razmere v Evropi, širitev Evropske unije in zveze Nato ter vloga SEP v novih razmerah razširjene EU. Slovenija se kot članica EU zaveda svoje odgovornosti do članic SEP, ki se želijo vključiti v EU. Podpirala jih je doslej in jih bo tudi v prihodnje, je zagotovil slovenski zunanji minister.
S kolegi iz članic SEP so se danes pogovarjali predvsem o političnih razmerah v regiji, ob čemer so izpostavili, da je prisotnost mednarodne skupnosti na zahodnem Balkanu pomemben element zagotavljanja varnosti in nadaljevanja političnih in gospodarskih reform. Slednje je tudi osnova stabilizacije balkanske regije, je poudaril Rupel. Dodal je še, da bi morala mednarodna skupnost prav omenjenim procesom posvetiti posebno pozornost.
Poleg tega so zunanji ministri izpostavili tudi pomen infrastrukturnih povezav, med njimi petega vseevropskega prometnega koridorja.
