Rižanski vodovod z rekordo porabo: 'Šlepamo' se na zanesljivosti drugih'

Oskrba z vodo v slovenski Istri trenutno poteka nemoteno, čeprav vročina in polna turistična sezona praznita zaloge. Direktor podjetja Rižanski vodovod Pregelj pri tem opozarja na izjemno sušo in rekordne potrebe prebivalstva po pitni vodi. Uporabniki na dan porabijo 37.000 kubičnih metrov vode, kar bi napolnilo 15 olimpijskih bazenov. Povprečna trenutna poraba znaša 430 litrov na sekundo.

Domači vir podjetja iz podtalnice in reke Rižane pri tem pokriva zgolj slabo tretjino vseh potreb oziroma priskrbi le okoli 115 do 150 litrov vode na sekundo. "Situacija na terenu potrjuje našo odvisnost, saj reka Rižana praktično usahne in iz njenega izvira ne dobimo ničesar več. Po reki nosimo zgolj ime, zato poleti postajamo vse manj rižanski vodovod," je poudaril Pregelj.

Istrski distributer večino vode trenutno uvaža iz sosednjih omrežij. "Danes ostajamo stabilni predvsem na tuj račun," je pojasnil Pregelj. K istrski vodooskrbi Tržaški vodovod trenutno prispeva deset litrov vode na sekundo, podjetje Kraški vodovod 100 litrov, podjetje Istarski Vodovod i Odvodnja iz Buzeta pa še 150 litrov na sekundo.

"Naše omrežje dobesedno 'šlepamo' na zanesljivosti drugih, saj pademo takoj, ko nekaj zataji pri sosedih," je ponazoril direktor. K sreči so sosednja podjetja v preteklih letih po njegovih besedah uspešno nadgradila infrastrukturo. V hrvaški Istri so tako pravočasno napolnili lastno akumulacijo. Izdatna sosedska pomoč zato trenutno uspešno preprečuje popolne redukcije in pomanjkanje vode v domovih.

V Rižanskem vodovodu Koper kljub temu ljudi močno pozivajo k varčevanju pri vseh nenujnih opravilih, kot sta zalivanje travnikov ali pranje avtomobilov. "Vodo prodajamo kot trgovec, a hkrati kupce prosimo, naj jo porabijo čim manj," je ironijo opisal Pregelj. Podjetje hkrati intenzivno išče dolgoročne rešitve za poletne suše in redno sanira cevi.

V obnovo omrežja vsako leto vložijo vsa zbrana sredstva iz pobrane omrežnine. Omrežje samo v slovenski Istri namreč meri 1000 kilometrov. "Naše vodne izgube trenutno predstavljajo sprejemljiv delež v primerjavi s preostalimi vodovodi v državi, čeprav dotrajane cevi nenehno pokajo in zahtevajo redna popravila," je dodal Pregelj. Strokovnjaki pri iskanju sredstev za nadaljnje obnove in nove vodovodne povezave močno računajo predvsem na evropska kohezijska sredstva.

Direktor je ob vprašanju o novih virih pitne vode popolnoma izključil razsoljevanje morja. Vračanje zgoščene slanice bi po njegovih opozorilih uničilo zaprt ekosistem Tržaškega zaliva. Vodstvo zato edino pravo rešitev vidi zgolj v zajetjih in ogromnih akumulacijah. Inženirji trenutno analizirajo pet možnih lokacij po Istri. Ena izmed zelo resnih možnosti predvideva gradnjo velike akumulacije v kamnolomu Griža blizu Rižane.

Rudarji bodo namreč kmalu zaključili izkopavanje kamna in bodo morali globoko luknjo primerno sanirati. "Oblikovali bi pravo sinergijo in zapuščen kamnolom spremenili v bogato akumulacijo za hude čase," je dejal vodja Rižanskega vodovoda Koper. Uradniki pri tem inovativnem projektu intenzivno sodelujejo s podjetjem Soške elektrarne Nova Gorica. Načrtovalci namreč v velikem kamnolomu predvidevajo tudi črpalno hidroelektrarno in plavajočo sončno elektrarno.

Pregelj pa dolgoročno rešitev za prihodnost vidi predvsem v vsedržavnem povezovanju glavnih vodnih virov. "Vodooskrba bo morala slej ko prej prerasti občinske okvire in postati državna hrbtenjača, podobno kot avtocestni križ ali električno omrežje," napoveduje direktor.

Glavne državne cevi bodo nekoč neprestano prenašale surovo vodo, posamezne občinske vodarne pa jo bodo nato prečrpale in očistile za lastno prebivalstvo. Oblasti trenutno pripravljajo zgolj investicijsko dokumentacijo in idejne zasnove za neposredno povezovanje štirih primorskih vodovodov v popolnoma enoten regijski sistem. "Papirologija nam vzame ogromno časa, a kljub dolgotrajnim postopkom vsaj uspešno pripravljamo teren za naše zanamce," optimistično zaključuje direktor vodovoda.