'RKC ni uporabnik proračuna'

Poslanska skupina SNS je na ministrstvo za finance naslovila poslansko vprašanje v zvezi finančnimi tokovi Rimskokatoliške cerkve (RKC).

Kot je pojasnil poslanec Sašo Peče, jih je zanimalo, koliko sredstev RKC pridobi iz državnega proračuna ter koliko RKC in njene povezane družbe prispevajo vanj. Ministrstvu so v SNS očitali, da minister za finance Andrej Bajuk zavaja javnost in noče odgovarjati na njihova vprašanja. Tako naj bi mu vprašanje posredovali že lani, julija letos pa še enkrat.

Na očitke stranke so se na ministrstvu že odzvali in zanikali, da bi minister zavajal javnost. Kot še pojasnjujejo, Rimskokatoliška cerkev ni niti neposredni niti posredni proračunski uporabnik. Podlage za opredelitev RKC kot proračunskega uporabnika ne daje niti zakon o verski svobodi, na katerega se sklicuje SNS. Registrirane cerkve in druge verske skupnosti lahko na podlagi 27. člena tega zakona zaprosijo za pridobitev pravice do namenske državne finančne pomoči, a to ne pomeni, da je RKC proračunski uporabnik, so še povedali na ministrstvu.

RKC v davčnem registru DURS ni zavedena kot en zavezanec za davek, ampak so zavezanci za posamezne vrste davka nadškofiji Ljubljana in Maribor, ki kot lastnici podjetij oziroma gozdov plačujeta največ, pa tudi škofije, župnije, župnijski uradi, Konferenca redovnih ustanov Slovenije, redovne skupnosti in samostani. Podatki o plačanih davkih posameznih davčnih zavezancev pa so v skladu s 75. členom zakona o davčnem postopku davčna tajnost.

Cerkev priviligirana

V poslanski skupini SNS so sicer opozorili tudi na to, da je RKC v Sloveniji deležna precej bonitet. Cerkev ob tem pojasnjuje, da obvešča javnost o svojem materialnem stanju, a so njihova pojasnila, kot trdijo, pogosto preslišana.

Poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš je ob zakonu o verski svobodi omenila še dohodninsko zakonodajo z olajšavami pri plačevanju davkov ter predlagano šolsko zakonodajo, po kateri bo lahko 'Cerkev nemoteno ustanavljala osnovne šole, ki jih bo v celoti financirala država'. Tudi zakon o društvih po poslankinih besedah daje prednost društvom, ki so bolj ali manj v neposredni povezavi s Cerkvijo.

"Dejstvo je, da je cerkvena dejavnost deklarirana kot splošno koristna dejavnost in zato podvržena tudi določenim prioritetam pri financiranju v okviru javnih razpisov," je dejala poslanka in omenila tudi nekaj konkretnih razpisov, kjer so bila izbrana društva, organizacije oziroma programi v bolj ali manj neposredni povezavi z RKC.