Slovenija

RKS toži Jeleniča

Ljubljana, 26. 10. 2005 19.55 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Rdeči križ Slovenije je vložil že drugo odškodninsko tožbo proti Mirku Jeleniču, tokrat v višini 90 milijonov tolarjev.

Zaradi afere se je moral Jelenič posloviti z delovnega mesta, kjer je mesečno prejemal 600 tisočakov
Zaradi afere se je moral Jelenič posloviti z delovnega mesta, kjer je mesečno prejemal 600 tisočakov FOTO: Dare Čekeliš

Rdeči križ Slovenije je napovedal še eno odškodninsko tožbo proti nekdanjemu generalnemu sekretarju Mirku Jeleniču, in sicer za kar 90 milijonov tolarjev. Vse na račun dolga, ki ga je povzročilo podjetje I.R.T. Srečka in Nade Kirn humanitarni organizaciji. Podobno tožbo, prav tako proti Jeleniču, vendar za 27,9 milijonov tolarjev, so sprožili že 21. junija letos, obe pa sta povezani z Jeleničevimi spornimi posojili humanitarnega denarja zasebnim podjetjem.

Kriminalisti so že leta 2002 spisali 12 kazenskih ovadb, vendar primer ni končal na sodišču. Januarja letos so namreč na ljubljanskem tožilstvu ugotovili, da nimajo dovolj dokazov zoper Jeleniča.

V slednjem primeru gre za transakcije preko offshore podjetja GNN Inc. Delaware, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni sekretar RKS Srečko Zajc. RKS bo dokazoval, da je šlo za fiktivno pogodbo in nepotreben posel, pri katerem je šlo za znake kaznivega dejanja zlorabe položaja. "Zavedamo se, da v obeh primerih postavljamo nove kriterije v naši sodni praksi, ki je na tem področju še neobstoječa. Za vse to smo se odločili zato, da javnost prepričamo v resnost in etičnost največje humanitarne organizacije v Sloveniji," je poudaril Zajc.

(Ne)etičnost dejanj

RKS je po vsem tem nedvomno najbolj normirana, pravno urejena in pregledna humanitarna organizacija v Sloveniji. Vse to je bilo potrebno, da bi si povrnili zaupanje donatorjev, članov, prostovoljcev in tistih, ki jim je namenjena mnogotera pomoč Rdečega križa Slovenije. Generalni sekretar RKS, Srečko Zajc

Po njegovih besedah je bil pri vseh transakcijah bistveno oškodovan društveni sklad v višini, ki je še ne morejo povsem zanesljivo oceniti. "Ne gre toliko za finančne učinke odškodninskih tožb kot za vprašanje, ali so takšna dejanja lahko spoznana za neprimerna in nesprejemljiva in so lahko na ustrezen način sankcionirana tudi skozi slovenski pravni sistem," je poudaril. Opozoril je še, da se bodo morali sodniki pri presoji o upravičenosti odškodninskih tožb izjasniti tudi o etiki in protipravnosti omenjenih dejanj.

RKS je bil po besedah Zajca žrtev posameznikov, slabega vodenja in ohlapnih internih pravil, ta pravila pa so danes zelo stroga in onemogočajo samovoljno kogarkoli, tako pri poslovanju z nepremičninami kot pri uporabi drugih sredstev. V ta namen je bilo treba spremeniti statut, odgovoriti in izvesti ukrepe v zvezi z računskim sodiščem in davčno inšpekcijo ter vložiti odškodninske tožbe proti osebam, ki so oškodovale RKS.