V začetku prihodnjega tedna naj bi se predvidoma začela zahtevna ''selitev'' Robbovega vodnjaka z njegovega originalnega ''ležišča'' pred ljubljanskim Magistratom v prostore veznega trakta med starim in novim krilom Narodne galerije Slovenije. Prestavitev bo po zadnjih izračunih veljala 116 milijonov tolarjev. Gradbena dela na novem traktu bodo po terminskem načrtu končana maja prihodnje leto. S prestavitvijo bo vodnjak, ki velja za najlepše in najmonumentalnejše delo ljubljanskega baroka, spremenil svoj ''status'' - iz spomenika nepremične dediščine bo postal muzejski eksponat. O selitvi in dvajsetletni zgodovini reševanja usode vodnjaka je vodstvo Narodne galerije, Restavratorskega centra RS in Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine spregovorilo na srečanju z novinarji, na katerem pa so se ''tik pred zdajci'' spet odprla temeljna strokovna vprašanja o (ne)upravičenosti bližnjega podviga.
Demontaža vodnjaka mora biti končana do 15. septembra. Najpozneje do sredine novembra pa naj bi na staro lokacijo na Mestnem trgu namestili kopijo spomenika.
Vodnjaku, ki ga je Francesco Robba (1698-1757) delal devet let in ga dokončal leta 1751, v galerijskih prostorih seveda ne bo mogoče zagotoviti ''naravnih'' pogojev in se bo zato znašel v novem kontekstu, v katerem pa naj bi mu stroka zagotavljala ohranitev ''prejšnjega'' življenja in mu dodala ''novo''.
