Slovenija bo kot članica zveze Nato lahko soodločala o prihodnosti in ne le opazovala, kako se odločitve sprejemajo, je dejal generalni sekretar Nato George Robertson po pogovoru s slovenskim premierom Antonom Ropom na Brdu pri Kranju. Robertson je tudi izrazil prepričanje, da se volivci, ki bodo na referendumu 23. marca odločali o vstopu države v zvezo Nato, ne bi smeli ozirati na trenutne dogodke v svetu, v katere Nato ni neposredno vpleten. Ob tem je spomnil, da bo referendumska odločitev zadevala ne le to generacijo, temveč tudi številne prihodnje.
Generalnega sekretarja zveze Nato je dopoldne na letališču Brnik sprejel obrambni minister Anton Grizold, na Brdu pri Kranju pa je sledilo srečanje s predsednikom vlade Ropom. Popoldne pa je Robertson spregovoril poslancem in poslankam v državnem zboru.
Robertson govoril tudi v parlamentu
Robertson je v nagovoru poslancem DZ poudaril, da je skupnost, kakršna je Nato, najboljši način za soočenje z varnostnimi izzivi 21. stoletja. "Bolje je sedeti za mizo, za katero se sprejemajo odločitve o prihodnji varnosti, kot le opazovanje tega skozi okno," je generalni sekretar utemeljil, zakaj je za Slovenijo bolje, da se pridruži severnoatlantskemu zavezništvu. Njegov nagovor so bojkotirali v Nacionalni stranki in Stranki mladih, ki nasprotujeta vstopu v Nato. Prvi se niso hoteli podrediti zahtevi, da je treba poslanska vprašanja pripraviti vnaprej, drugim pa ni bil všeč način propagande za vstop v Zavezništvo.
Generalni sekretar Nata je priložnost v parlamentu profesionalno izkoristil za predstavljanje argumentov za vstop v Nato. Po njegovem bi si moral povprečni volivec naslednjo nedeljo na referendumu zastaviti tri vprašanja: kakšna je vloga Nata danes, kaj naj v Natu išče majhna Slovenija in kaj ima od majhne Slovenije Nato.
Med poslanci je bil najbolj konkreten Jaša Zlobec: zaplet vidi v podpisu vilenske deklaracije, posledičnemu sporu z nekaterimi državami evropske unije in neposredni podpori ameriškemu napadu na Irak.
Predsednik DZ Borut Pahor je povedal: "Gre za dialog o prednostih in slabostih vključitve Slovenije v zvezo Nato. V DZ smo zadovoljni, da lahko nekatere ocene in refleksije, tudi najbolj aktualnih mednarodnih dogodkov, ki so povezani z mirom in varnostjo, lahko diskutiramo z generalnim sekretarjem zveze Nato."O pomenu obiska Robertsona v Sloveniji pa je obrambni minister Anton Grizold za 24 ur radijske novice povedal:"Jaz sem prepričan, da bo ta obisk prispeval k razjasnjevanju nekaterih vprašanj v zvezi z Natom in da bo to pripomoglo, da bodo tudi skeptiki razmislili o tej zgodovinski priložnosti za Slovenijo in bodo glasovali ZA."
Robertson o iraški krizi
V zvezi z iraško krizo je Robertson poudaril, da Nato vanjo ni neposredno vpleten, temveč je v skladu z Washingtonsko pogodbo sprejel le ukrepe za zaščito ene izmed članic - Turčije. Nato nima nobene vloge v diskusiji, ki o Iraku poteka v ZN, čeprav so članice zavezništva na obeh straneh, med zagovornicami posega in tistimi, ki se zavzemajo za podaljšanje dela inšpektorjev, je dejal in dodal, da "Nato ne bo sodeloval v nobeni operaciji v Iraku". Po mnenju Robertsona iraška kriza ne bi smela vplivati na odločanje slovenskih volivcev na bližnjem referendumu.
Robertsonov obisk sprožil tudi proteste
Zveza mirovnih društev je v sporočilu za javnost ob današnjem obisku generalnega sekretarja zveze Nato Georgea Robertsona v Sloveniji zapisala, da Slovenija ni vojaško ogrožena, Nato pa ne prinaša njenim prebivalcem nič večje socialne varnosti. Po njihovem mnenju Nato postaja "eden od instrumentov agresivne politike ZDA" in medtem ko se "ključne evropske države od te politike čedalje bolj odmikajo, bi vstop Slovenije v Nato tovrstne ameriške težnje le še okrepil".
Robertson odpotoval na Slovaško
Pozno popoldne je Robertson sklenil obisk v Sloveniji in odpotoval na obisk na Slovaško. V Bratislavi se bo predvidoma srečal s premierom Mikulašom Dzurindo, zunanjim ministrom Eduardom Kukanom in obrambnim ministrom Ivanom Simko.
