Začelo se je v petdesetih, ko je Elvis Presley združil nekatere glasbene vplive in mladino čez noč spravil v histerijo. Starši so se zgražali, gibi so bili vse preveč pohujšljivi, da o imenu ne govorimo. Fraza rock'n'roll v jeziku takratnih mladih črncev namreč pomeni - besedo na f... Na britanski odgovor je bilo treba čakati nekaj let - in ko je prišel, je pometel s konkurenco. Šestdeseta so Beatli. Med prvimi desetimi na eni od lestvic najboljših albumov je kar 5 albumov njihovih. A če iščemo dogodek, ki simbolizira šestdeseta in napoveduje sedemdeseta, je to Woodstock. Trije dnevi glasbe, veseljačenja, omame. Razvrat.
Začetek sedemdesetih zaznamujejo smrti Janis Joplin, Jimmyja Hendrixa in Jima Morrisona. Vse tri pokončajo bodisi mamila ali pa kombinacija alkohola in pomirjeval.. In vsi trije postanejo mit, ki je živ še danes. Sredi sedemdesetih, dvajset let po Elvisu, je svet pripravljen na nov šok. Sex Pistols mu ga ponudijo. Pljuvajo po bogu, Angliji in, joj, angleški kraljici.
Osemdeseta ponudijo malo - v glavnem kraljuje polikana glasba polikanih izvajalcev, kitare in bobni se umikajo sintetizatorjem. Do začetka devetdesetih, ko kitare in hrup spet dobijo svojo vlogo. Najbolj v Seattlu in tamkajšnji grunge sceni, katere glavna predstavnica je skupina Nirvana in njen pevec Kurt Cobain. In če Slovenija v zgodovino rock'n'rolla ni posegla globoko, se je tu vsaj dotakne. Zadnji koncert predenj si je heroinski odvisnik Cobain odstrelil glavo, so odigrali ravno v Ljubljani.
