"Posledica tega so boleči problemi slovenskega naroda, kot so dvomi in neveseli odnos do življenja, moralna zbeganost mladih, vse večji prepad med bogatimi in revnimi, enostranskost medijev in primeri korupcije v vladnih krogih," je povedal Rode.
Slovenski metropolit je poudaril, da naglo upadanje rojstev, ki ogroža obstoj naroda, izredno visoko število samomorov, ki nas uvršča v sam svetovni vrh, neodgovorni odnos do spočetega življenja, ki se pogosto konča s splavom, zaskrbljujoče širjenje mamil in drugih zasvojenosti, kažejo na to, da nimamo zdravega odnosa do življenja. Na to pa vplivajo tudi številni družbeni dejavniki, med katerimi je opozoril zlasti na težave mladih, ki si ne morejo ustvariti družine, saj lahko o svojem domu zaradi visokih najemnin le sanjajo, ter na težave brezposelnih in kmetov. "Levica pa medtem, pod pritiskom zagretih ideologov, uvaja vse bolj permisivno zakonodajo, ki pospešuje javno nemoralo in razvrednoti družino, ki edina zagotavlja prihodnost narodu," meni nadškof Rode.
Kot izvor dvoumnega odnosa do življenja je nadškof Rode izpostavil neodgovorno, nezrelo in sebično pojmovanje spolnosti, ki ga propagirajo revije in filmi ter se nezadržno širi med mladino. Hkrati je spomnil tudi na krizo slovenskega šolskega sistema, v katerem ni nikakršne oblike moralne vzgoje za mlade. Posledice takšnega škodljivega stanja se po Rodetovih besedah že kažejo, saj je vse več mladih, ki nimajo samospoštovanja in zavesti o lastni vrednosti, zato se vedno bolj razširja tudi otroško in mladoletniško nasilje ter izginja odgovornost do sebe in do skupnosti. Kot jamstvo za boljšo prihodnost na tem področju pa je bolj kot šolskemu sistemu pripisal mnogim učiteljem, ki se zavedajo dostojanstva svojega poklica in ga vršijo v vsej odgovornosti.
Kot tretjo temeljno slabost, s katero se mora družba soočiti, če sploh želi preživeti, je nadškof Rode navedel vse večji prepad med višjimi in nižjimi socialnimi sloji. Kljub temu da imajo bogati vse vzvode oblasti v svojih rokah in da prek medijev obvladujejo javno mnenje, pa nadškof Rode vendarle pričakuje, da bo prišel čas, ko bodo "ljudje spoznali, da sebičnim bogatašem, čeprav v levičarskih frakih, ne gre slepo zaupati".
Slovenski metropolit je spregovoril tudi o samem Marijinem vnebovzetju, za katerega je dejal, da je skrivnost neizmerne radosti, saj je "slutnja tiste blaženosti, ki jo bomo uživali v nebeški slavi". "To upanje pa ožarja že naš sedanji trenutek, ko misel na smrt spreminja v veselje," je prepričan Rode.
Škof Kramberger maševal na Ptujski gori, škof Pirih pa v Logu pri Vipavi
V župnijski in romarski cerkvi sv. Marije na Ptujski gori je mašo vodil mariborski škof Franc Kramberger. V nagovoru vernikom je med drugim spomnil na slovensko približevanje Evropski uniji in izpostavil vlogo Cerkve na tej poti. Dodal je, da je prejšnji ateistični režim v vzhodnih državah porušil temelje življenjskih vrednot in jih je treba vzpostaviti na novo.
Koprski škof Metod Pirih je dopoldansko mašo daroval v romarski cerkvi Matere božje Tolažnice v Logu pri Vipavi, zvečer pa bo maševal še v koprski stolnici, ki je posvečena skrivnosti Marijinega vnebovzetja.
Veliki šmaren
Veliki šmaren ali tudi velika maša, kakor prazniku Marijinega vnebovzetja pravijo ponekod, velja za največji Marijin praznik. V jeruzalemski Cerkvi so praznik Marije Device, ki so ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta, začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431. Vendar je versko resnico (dogmo) o Marijinem vnebovzetju papež Pij XII razglasil šele leta 1950.
Marijino vnebovzetje se v Rimskokatoliški cerkvi praznuje kot praznik upanja, saj verujejo, da je Marija v večnosti dosegla polnost življenja, s svojim zgledom pa jim vliva novo upanje. Obenem praznik vernike opominja, da sta v življenju pomembna tako duhovna kot materialna komponenta ter da se večno kot zemeljsko prepletata.
