Kot je dejal nadškof Rode, papež v posebni poslanici z naslovom Pacem in terris - mir na zemlji: trajna naloga stavi na pojem skupne blaginje človeštva. Papež je v poslanici med drugim povzel nekatere misli iz okrožnice Pacem in terris, ki jo je aprila leta 1963 objavil papež Janez XXIII. V njej papež poudarja, da je mir na zemlji, po katerem so vsi ljudje v vseh časih tako željno hrepeneli, mogoče vzpostaviti in utrditi samo tako, da se trdno držimo reda, ki ga je postavil bog.
Poslanico ob svetovnem dnevu miru je založba Družina izdala tudi v obliki brošure. Kot v njej med drugim poudarja papež Janez Pavel II., je bil svet, na katerega se je z okrožnico obrnil njegov predhodnik, v stanju globokega nereda, saj je moralo "človeštvo v prvih šestdesetih letih prejšnjega stoletja doživeti izbruh dveh svetovnih vojn, vzpostavitev grozotnih totalitarnih sistemov, kopičenje brezmejnega človeškega trpljenja in sprožitev največjega preganjanja cerkve, kar jih je zgodovina kdajkoli poznala".
Papež se v okrožnici ni strinjal s tistimi, ki so mir potiskali v območje nemogočega, s svojo okrožnico pa je dosegel, da je ta temeljna vrednota začela trkati "na obeh straneh onega zidu in vseh zidov", je zapisal papež Janez Pavel II. Ob tem je poudaril, da je okrožnica govorila o skupni pripadnosti človeški družini, njegov predhodnik pa je spoznal odločilne predpostavke za mir v štirih "jasnih zahtevah človeškega duha - resnici, pravičnosti, ljubezni in svobodi". Papež je tudi zapisal, da ima religija življenjsko vlogo pri spodbujanju dejanj miru in utrjevanju pogojev za mir ter da je naloga vseh, da na temelju resnice, pravičnosti, ljubezni in svobode postavijo nove odnose v človeški družbi. Dodal je, da je štirideseta obletnica objave okrožnice njegovega predhodnika najbolj primerna priložnost, da "znova premislimo preroško učiteljsko izjavo".
Rode je namenil besedo tudi novici o rojstvu kloniranega človeka
"Moje osebno mnenje je zelo, zelo soglasno svetovno javnostjo, da se s človekom, ki ni zgolj fizično ampak tudi duhovno bitje, ne more in sme manipulirati na tak način. To je manipulacija s človekom z nepredvidljivimi posledicami. Ne vem kdo od nas bi si želel biti klonček," je novico o rojstvu prvega kloniranega človeka komentiral ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.
Kloniranje označuje kot nekaj povsem nemoralnega in nekaj, čemur krščanstvo ostro nasprotuje. "Človek ne more biti sredstvo za zdravljenje drugega človeka, človek je avtonomno bitje in ima svoje lastno dostojanstvo," dodaja Rode.
Sumljiva se mu zdi tudi verska sekta raeljancev, ki je prepričana, da so življenje na Zemlji prav s kloniranjem začeli obiskovalci iz vesolja. "Tako kot jih vidim, kot sem bral o njih, so to ljudje, ki operirajo z veliko fantazije in tudi dosti nasilja čutim v njih," je dejal Rode in poudaril še, da človek svojega dostojanstva in svojih pravic ne more žrtvovati v prid drugim. Kloniranje pa je, kot pravi, za človeštvo le slaba novica.
