Čeprav je župan Ivančne Gorice Jernej Lampret še pred tednom dni zatrjeval, da se romska družina Strojan, ki je začasno preseljena v Postojno, ne bo vrnila v njihovo občino, zdaj pa preselitve družine v občino ne želi komentirati. Med tremi ponujenimi lokacijami v matični občini so Strojanovi izbrali z gozdom poraščeno državno zemljišče nad Stransko vasjo ob Višnjici, v neposredni bližini odlagališča pepela.
Do zemljišča, ki so ga izbrali, vodi makedamska pot, kar jih, čeprav so bili prej ob asfaltni cesti, ne moti. Ne moti jih niti neposredna bližina odlagališča pepela. Kot je za 24ur.com potrdil Mirko Strojan, jim lokacija, ki so si jo izbrali, ustreza, kljub temu, da nima vode in elektrike, vendar pravi, da so jim obljubili, da bodo tudi to uredili.
Strojanovi naj bi pogodbo o zamenjavi zemljišča podpisali že jutri. Ponujena lokacija, ki jim je bila tudi najbolj všeč, pa je precej na samem, nekaj kilometrov oddaljena od prvega naselja. Mirko Strojan je po ogledu povedal: “Jaz sem imel svojo hišo in hočem imeti svojo hišo, eno jaz in eno mama. Ostali so imeli lesene brunarce in naj naredijo vsakemu posebej tisto, kar so imel tam in želim, da se to naredi tudi na tem zemljišču.”
Na današnji ogled lokacij sta prišla tudi novomeški svetnik Zoran Grm in direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh. Grm je potrdil, da so se Strojanovi odločili za izbor lokacije, potrebno je le še uskladiti podrobnosti z njihovim odvetnikom. Kdaj se bo družina Strojan preselila iz Postojne, še ni znano, zadeva pa bo rešena do 19. novembra, je še zatrdil Grm.
Župan Ivančne Gorice Lampret pa je dejal, da o izbrani lokaciji ne vedo še ničesar, ter da jim je znano le, da si Romi ogledujejo lokacije v občini Ivančna Gorica. Kakšne je odziv občanov na vrnitev Romov, pa ni želel komentirati.
Minister Milan Zver se zaradi drugih obveznosti ogleda lokacij skupaj z družino Strojan ni udeležil, povedal pa je, da je zadovoljen, da so se Strojanovi odločili za lokacijo, ki je oddaljena od drugih naselij, tako kot so sami hoteli, ker namreč niso želeli sobivati z vaščani. Njegovi sodelavci so skupaj s kolegi iz drugih resorjev in predstavniki družine Strojan dopoldan uskladili prihodnje bivališče družine, Zver pa zapletov s tamkajšnjimi krajani ne pričakuje.
Razložil je, da je na tem področju kar nekaj ustreznih lokacij, kjer ima država svojo lastnino. Že danes naj bi potekali sestanki, kako sedaj operacionalizirati vse, kar je bilo na načelni ravni dogovorjeno, saj bodo na izbranem zemljišču potrebni določeni posegi.
Romi začasno v bivalne zabojnike
Direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh je dejal, da bodo v skladu z danes doseženim dogovorom na izbranem zemljišču v državni lasti v občini Ivančna Gorica začasno postavili bivalne zabojnike, hkrati pa bodo tekle priprave na gradnjo hiš za družino. Baluh ni želel povedati, kje natančno je izbrano zemljišče. Zagotovil pa je, da so delali v soglasju z občino, župana so obvestili o tem, na ogledu pa je bil navzoč tudi predstavnik občine. Ime lokacije bo znano takrat, ko se bodo dokončno dogovorili o vseh potrebnih postopkih.
Vse pristojne službe bodo zdaj pregledale zemljišče z različnih vidikov, tudi vodovarstvenega. S Strojanovimi so se dogovorili, da jim bodo prehodno priskrbeli bivalne zabojnike z vso potrebno infrastrukturo, z agregati, vodo in elektriko, je dejal Baluh. Izrazil je upanje, da bodo postavljeni do 19. novembra. Njihovo natančno število še ni določeno, bilo pa naj bi jih približno pet ali šest. Na območju naj bi zatem zgradili tri do pet hiš. Danes niso določili roka, do kdaj morajo biti zgrajene, povedal pa je, da naj bi se to po vsej verjetnosti zgodilo drugo leto.
Nezadovoljstvo nad skrivnostnostjo, kje se nahaja lokacija, pa je pred ogledom izrazil Grm. "V Ljubljani lokacijo skrivajo že ves teden in ne vem, kam bo to pripeljalo celotno zadevo. Ne razumem, zakaj so tako skrivnostni glede lokacije za preselitev, saj gre kljub vsemu za ljudi," je poudaril Grm.
Romi napovedujejo tožbe
Predstavnik romske družine iz Ambrusa Mirko Strojan je napovedal tožbo proti krajevni skupnosti Ambrus, posebej proti njenemu predsedniku Alojzu Šinkovcu, ter proti krajevni skupnosti Krka v občini Ivančna Gorica. Šinkovec je za 24ur.com potrdil, da o tožbi ne ve ničesar, ter dodaja, da bodo krajani povedali svoje oziroma še vedno zagovarjajo svoja stališča.
"Sramota je, da moramo pod pritiskom krajanov zapustiti lastno zemljišče, sram pa naj bo tudi Šinkovca, da je zbral krajevno drhal ter nas izgnal iz naše zemlje," je poudaril predstavnik ambruških Romov. Šinkovec na to odgovarja, da jih niso oni pregnali iz Ambrusa.
Odvetnica Tatjana Markelj iz odvetniške pisarne Čebular in Markelj je izjavila, da upajo na dogovor glede primerne lokacije za preselitev teh Romov. Kot je dodala, bodo kot njihovi pravni zastopniki zaščitili interese Romov ter bodo na njihovo željo omenjene tožbe tudi vložili. Kot pa je dodala, se glede vložitve konkretnih tožb s Strojanovimi še niso dogovorili.
Protestni shod zaradi preselitve Romov
V reševanje vprašanja se je vključila tudi civilna družba, ki bo v torek v Ljubljani organizirala protestni shod zaradi preselitve Romov iz Ambrusa.
Na spletni strani tednika Mladina pa so v petek začeli zbirati podpise pod peticijo, ki zahteva drugačen način reševanja problemov med Romi in večinskim prebivalstvom.
V petek je sicer o primeru Strojanovih na zahtevo poslanske skupine LDS razpravljala parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, tega dne pa so Ambrus obiskali tudi predstavniki foruma romskih svetnikov, ki zahtevajo, da se Strojanovi vrnejo v Ambrus.
Tuji mediji o družini Strojan
Preselitev romske družine Strojan iz Ambrusa in okoliščine, ki so privedle do nje, so "v neskladju s podobo Slovenije kot najbolj razvite in najbolj bogate od desetih vzhodnoevropskih držav, ki so pred dvema letoma postale članice Evropske unije," piše ameriški dnevnik New York Times v prispevku, objavljenem na spletni strani. Nicholas Woods v prispevku z naslovom 'Preganjanje Romov v nasprotju s podobo Slovenije' navaja, da je Slovenija "ponosna na to, da nima etničnih napetosti, ki prevladujejo v ostalih delih Jugoslavije, od katere se je po desetdnevni vojni ločila leta 1991." Od takrat so bili Romi žrtve posamičnih napadov, vključno z lanskim napadom z granato, v katerem sta bili ubiti mama in njena 21-letna hčerka," navaja avtor.
Ob dogodkih v Ambrusu avtor navaja tudi kritike Evropskega centra za pravice Romov, stališče skupin za zaščito človekovih pravic in slovenskega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, kot tudi utemeljitve slovenske vlade in kritike Hanžka s strani premiera Janeza Janše. Zdaj še druge občine pozivajo k preselitvi Romov, še piše avtor, kot primer pa navaja pobudo za izselitev več kot 600 Romov z obrobja Novega mesta.
Woods je o izselitvi Romov iz Ambrusa pisal že 7. novembra za časnik International Herald Tribune, ko je prišel do podobnih ugotovitev v prispevku z naslovom ‘Nasilna izselitev romske družine izpostavila vprašanje človekovih pravic v Sloveniji’.
