DZ ni kršil načela pravne države in enakopravnosti
V polemični razpravi o pobudi občinskega sveta občine Grosuplje ter Boža Predaliča in drugih za ustavno presojo so sprejetim zakonskim določbam nasprotovali predvsem poslanci SDS in NSi, vendar je večina podprla mnenje zakonodajno-pravne službe, da sprejete rešitve niso v nasprotju z ustavo, ki napotuje na uresničevanje pravic Romov z zakonom, prav tako pa ne posegajo v avtonomnost lokalne samouprave; s sprejetimi rešitvami DZ ni ravnal arbitrarno.
V dvajsetih občinah, ki jih je na predlog vlade DZ določil v zakonski noveli, bi morali do letošnjih lokalnih volitev romski skupnosti omogočiti izvolitev njihovega predstavnika v občinski svet. Kot je znano, so v 14 občinah zakonsko obveznost že izpolnili in ustrezno spremenili občinske statute, v šestih občinah pa pravici do izvolitve predstavnika Romov nasprotujejo.
Po prepričanju predlagateljev zahteve za ustavno presojo zakonska novela neenakopravno obravnava občine, ker zakonodajalec ni utemeljil meril za razvrščanje občin in je s tem ravnal arbitrarno. Privzel naj bi si tudi pristojnost občinskega sveta in s tem kršil pravico občanov do odločanja o občinskih zadevah, reševanje romske problematike pa bi bilo po njihovem mnenju treba najprej reševati na državnem nivoju.
Odzivi poslancev slovenskih političnih strank
Državna sekretarka Astrid Prašnika je članom odbora predstavila mnenje vlade in pojasnila, da je predlog temeljil na podlagi strokovnih ugotovitev in študij, z novelo pa je upoštevala tudi odločbo ustavnega sodišča iz aprila 2001. Prav mnenje vlade je zmotilo Rudolfa Petana (SDS): vlada ni neposredno opredelila meril in postopkov za ugotavljanje naseljenosti romske skupnosti za uveljavitev pravice do predstavnika v občinskem svetu. V svojem mnenju je namreč vlada zapisala, da meril za ugotavljanje avtohtonosti ni mogoče pripraviti v takšni obliki, ki bi izključevala možnost arbitrarnosti, je opozoril poslanec.
Po besedah Majde Zupan (NSi) ni pametno, da zakonska novela našteva občine, v katerih naj bi imeli Romi svojega predstavnika v občinskem svetu. Veliko bolje bi bilo, da bi se sami opredelili, ali želijo v občinskih svetih sodelovati ali ne. Prav je, da imajo pravico do svojega predstavnika, vendar ne na silo, je menila.
Dejstvo, da vprašanja ureditve položaja romske skupnosti ni bilo mogoče rešiti v desetih letih, zdaj pa je zakonodajalec to storil pavšalno z naštevanjem občin, moti Franca Sušnika (SDS). "To je nasilje nad ostalimi prebivalci," je ocenil in dodal, da ni nihče pridobil mnenja prizadetih občin. "Če je bilo deset let kršeno načelo zastopanosti, se splača počakati na boljše rešitve in izvajanje te določbe za letošnje lokalne volitve zadržati," je ocenil Sušnik ter opozoril, da ima tako 2900 Romov 20 predstavnikov, sicer pa ima 300 do 400 volivcev po enega predstavnika v občinskem svetu.
Med zagovorniki predloga, po katerem bi zakon začasno zadržali, po volitvah pa pripravili rešitve, ki bi celostno reševale problematiko in položaj romske skupnosti v Sloveniji, je tudi Pavel Rupar (SDS). Nikjer v Evropi ne poznajo ureditve, po kateri bi imeli Romi predstavnike v občinskih svetih, saj se drugod zavedajo, da je to problem višjega nivoja, ne lokalne samouprave, je dejal in izpostavil vprašanje, kaj se bo zgodilo, če romska skupnost ne bo želela imeti svojega predstavnika. "Imajo drugo mentaliteto, drugo razmišljanje in drugačne odnose," je med drugim dejal Rupar.
