Romi zelo nezadovoljni

Vodja sektorja za integracije in namestitve beguncev in tujcev Jurij Zaletel je za 24ur.com poudaril, da je naselitev Romov v Centru za tujce v Postojni potekala po načrtih. Center, ki je v preteklosti služil nastanitvi beguncev iz Bosne in Hercegovine, so izpraznili in opremili za bivanje. V sobah bodo živele dve do tri osebe.

Center ima tekočo vodo in sanitarije, vendar pa tople vode ni, zato se dogovarjajo, da bi se Romi lahko dvakrat do trikrat tedensko tuširali v bližnjem Centru za tujce v Velikem Otoku. Ker nastanitveni center ni ogrevan, se dogovarjajo tudi za namestitev električnih radiatorjev.

Iz policijske uprave Ljubljana so potrdili, da je skupina petindvajsetih Romov, v skladu z včerajšnjim dogovorom, s svojimi vozili in v spremstvu policistov, odšla iz romskega naselja na dogovorjeno lokacijo v Postojno. Vse je potekalo mirno in brez varnostnih problemov, vsi pa so že prispeli v Center za tujce.

Nezadovoljni z nastanitvijo

Predsednik romskega društva Novo mesto in tamkajšnji novi romski svetnik Zoran Grm je izjavil, da prostori, ki so jih namenili Romom, niso primerni za bivanje. Po njegovih besedah bo morala zato država trajnejšo rešitev za njihovo nastanitev najti prej kot v predvidenih štirinajstih dneh.

Grm je pojasnil, da ima okrog 30 Romov, med njimi naj bi bila več kot polovica otrok, na voljo štiri sobe, kuhinjo, stranišče in kopalnico. "Prostori so v zelo slabem stanju, zato bi raje živel pod šotorom kot tukaj", je poudaril Grm. Za čimprejšnjo rešitev glede nastanitve Romov se nameravajo zato še dodatno zavzeti v posameznih romskih društvih in v Zvezi Romov Slovenije, je napovedal Grm.

Preselitev Romov iz Dečje vasi pri kraju Ambrus v postojnski center za tujce za varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka pomeni konec pravne države, saj "lahko masa, ki grozi s smrtjo, odloča, kje bo kdo živel". Ombudsman je izrazil tudi bojazen, da utegne takšno ravnanje postati signal za ostale, torej vzorec ravnanja v prihodnje.

Hanžek za nastalo stanje krivi oblast, ki se noče lotili romske problematike na ustrezen način, čeprav je ta navzoča že več kot deset let in nanjo opozarjajo tako varuhov urad kot številne mednarodne organizacije. Varuh je tudi začuden nad odločitvijo vlade, ki je popustila naščuvani množici, medtem ko je minister za šolstvo Milan Zver še pred dvema dnevoma dejal, da "v 21. stoletju ni mogoče pristati na to, da bi koga nasilno izselili z nekega območja".

Varuh človekovih pravic podpira napovedi Grma, ki se namerava zaradi preselitve Romov pritožiti na pristojne evropske institucije. O morebitni prijavi razmišlja tudi Hanžek sam, v vsakem primeru pa bo ob pritožbi romskega društva podal svoje mnenje.

Zadovoljni vaščani Ambrusa

Predsednik krajevne skupnosti Ambrus Alojz Šinkovec je za 24ur.com izjavil, da so s strani vlade dobili zagotovila, da se bo problematika Romov celovito rešila. Poudaril je še, da je preselitev Romov, ki jo je vlada izpeljala v tako kratkem času, bila ustrezna rešitev.

Pritožba na evropsko sodišče

Za razliko od domačinov Ambrusa Romi niso tako zadovoljni z rezultatom sobotnega večernega dogovora z ministrom za notranje zadeve Dragutinom Matejem o preselitvi v prostore bivše vojašnice v Postojni.

Predsednik romskega društva Novo mesto Grm je zato napovedal pritožbe na pristojne evropske institucije, da bi s tem zaščitili ter zagotovili pravice Romov. "Ni prav, da morajo Romi zapustiti svoje zemljišče po 15 minutah dogovarjanja z ministrom Matejem. Zaradi strašnega pritiska domačinov so s tem dogovorom o preselitvi Romov na hitro rešili problem, ki ni bil rešljiv zadnjih 20 let," je poudaril Grm.

Kot je dodal, se boji za prihodnost ostalih Romov po Sloveniji, saj se lahko tak vzorec reševanja problemov prenese tudi na ostala območja z romskim prebivalstvom.

Nina Klun z ministrstva za notranje zadeve je izjavila, da so krajani Ambrusa ob posredovanju notranjega ministra uspeli doseči dogovor z Romi, ki so sami izrazili željo, da se preselijo na drugo lokacijo. Romom iz Ambrusa so pomoč pri selitvi ponudili Romi iz Kočevja in Novega mesta, ki so jim zagotovili tudi lasten prevoz v Postojno.

Napovedali proteste

Predsednik Romskega društva Bogdan Miklič pravi, da so Romi na Dolenjskem, kjer jih je približno 800, zelo prestrašeni. Bojijo se namreč, da se bodo krajani tistih občin, v katerih prebivajo, odzvali enako kot krajani Ambrusa. "Skrbi nas, da bi se tudi drugje romska problematika reševala na takšen način. Zelo smo razočarani nad odločitvijo, s katero se seveda ne strinjamo. Težave so tudi drugje in ne le v Ambrusu. Občina je tista, ki mora poskrbeti za mir," je za 24ur.com povedal Miklič.

Sprašujejo se tudi, zakaj so toliko let čakali, potem pa jih v pičle por ure preselili. Poleg tega menijo, da gre za hudo obliko diskriminacije, s katero se že tako ali tako soočajo na vsakem koraku. "Če omenim problem zaposlovanja. Ni res, da Romi ne želijo delati. Romov ne zaposlujejo, ker nimajo dokončane osnovne šole," je razložil Miklič.

Sklenili pa so še, da jih bo več 100 protestiralo pred vlado, če v naslednjih treh tednih država ne bo našla primerne rešitve za Rome iz Ambrusa.

Zver bo obiskal Rome

Minister za šolstvo in šport ter predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti bosta v ponedeljek s sodelavci in člani komisije obiskala postojnski nastanitveni center.

Minister Zver je poudaril, da pri preselitvi Romov iz Ambrusa v Postojno ni šlo za nasilno preselitev, temveč za dogovor. Pogoji za bivanje so po Zverovih besedah v postojnskem centru veliko boljši kot v njihovem dosedanjem bivališču.

Zver zavrača tudi kritike varuha človekovih pravic Hanžka. Všeč mu ni varuhov nastop, saj bi ta lahko posredoval že veliko prej in šel "na lice mesta" pogledat, kako živijo Romi in kakšne težave imajo drugi prebivalci z njimi. "Lahko bi reševal ali poskušal reševati situacijo že prej, prilivati olje na ogenj pa se mi ne zdi korektno," je dejal Zver.

Šolski minister je še poudaril, da država namenja vedno več denarja in pozornosti za reševanje takšnih primerov, v zadnjih štirih letih pa je denimo za reševanje bivanjskih razmer Romov namenila okoli milijardo tolarjev. Izpostavil je tudi odgovornost občin, kar pa bo jasneje opredelil krovni zakon o romski skupnosti.

Vrnitev sprožila ogorčenje krajanov

Zadnji spor med krajani Ambrusa in tamkajšnjimi Romi je izbruhnil v začetku tedna, ko je prebivalec romskega naselja Dečja vas, sicer po rodu Slovenec, napadel krajana Ambrusa, kar je močno razburilo njegove sokrajane. Ti so z napadalcem in Romi želeli fizično obračunati, zato je posredovala policija, okrog 35 Romov pa se je iz strahu pred maščevanjem zateklo v gozd. Med njimi naj bi bilo okrog 20 otrok, starih od treh mesecev do 15 let ter ena nosečnica.

Romi so se v soboto v spremstvu policije vrnili na svoje domove, proti njihovemu naselju Dečja vas pa je takoj krenila skupina 200 krajanov, ki se z njihovo vrnitvijo niso strinjali. Že na četrtkovem zboru krajanov so namreč sprejeli sklep, s katerim od oblasti zahtevajo dokončno preselitev tamkajšnjih Romov na ustreznejšo lokacijo "zaradi varnostnih in ekoloških razlogov". Na zboru so postavili pogoj, da se Romi na to območje ne vrnejo nikoli več.