Kako uspešna je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami pri zatiranju kriminala? Se je naša policija sposobna soočiti s kriminalom?
Seveda. Slovenija je v boju proti kriminalu med najbolj uspešnimi državami sveta. Prav tako je ena najbolj varnih držav na svetu. Policija postaja vse bolj strokovna in usposobljena. V Sloveniji pa, tako kot v drugih tranzitnih državah, nevarnost predstavljata predvsem tihotapljenje droge in organiziran kriminal.
V preteklosti je imela Slovenija težave s tihotapljenjem ljudi, saj je bila tranzitna dežela, vendar ste na tem področju zelo napredovali. Skrb Interpola za Slovenijo in druge razvite države je boj proti goljufijam preko interneta oziroma boj proti kriminalu na medmrežju.
Kakšna je možnost, da Interpol odkrije ljudi kot je Andrej Hartman, vodja gorenjske heroinske naveze, ki je pobegnil v tujino?
V Interpolu smo prepričani, da je za vse države pomembna povezanost s policijskimi informacijami, saj si jih tako lažje izmenjujemo. Dober primer je Afganistan. Država, ki nima takih podatkov je pribežališče kriminalcev, ki tam nadaljujejo s svojimi aktivnostmi. Menim, da ne moremo vsakogar ujeti nemudoma. Včasih je potreben čas, da nekoga ujameš. Izvedeti moramo katere jezike govorijo on in njegovi bližnji, kakšni so njegovi zdravstveni podatki, s kom si dopisujejo in komu telefonirajo. To pa zahteva čas. Najboljši čas, da nekoga aretiramo, je takrat, ko oseba sama verjame, da je ne iščemo več. Zato je pomembno, da so podatki o iskani osebi zabeleženi v sistemu, ki je vedno dostopen. Pogosto Interpol aretira iskane ljudi, ko jih ustavijo zaradi manjšega prometnega prekrška. Ujamemo jih tudi takrat, ko skušajo pridobiti lažne osebne dokumente ali pa vstopiti v državo misleč, da jih ne iščemo več.
Ne vem, kdaj bomo Hartmana ujeli, vendar vam zagotavljam, da ga bomo.
V katere države se kriminalci najpogosteje zatečejo?
To so na primer države, ki niso v mreži policijskega sodelovanja. Primer je Afganistan, vendar pa bo ta država oktobra postala članica Interpola. Pobegle osebe se zatečejo tudi v države, s katerimi imajo kulturne vezi. Denimo, oseba, ki govori špansko, se bo verjetno zatekla v državo, kjer njena španščina ne bo vzbudila pozornosti. Tretja možnost pa so zelo revne države, v katerih mreža izmenjave informacij ni dobra.
Naša država naj bi bila že v kratkem med prvimi petimi članicami Interpola, ki se bodo vključile v novi, globalni komunikacijski sistem te organizacije. Kaj to pomeni za delo slovenske policije?
To bo Sloveniji omogočilo hitro pošiljanje prstnih odtisov in fotografij najbolj nevarnih ljudi, ki jih Slovenija išče po svetu. Enake podatke bo Slovenija prejemala od ostalih držav. Torej, če bo v Sloveniji oseba, ki jo iščejo, bo verjetnost, da jo bodo našli veliko večja. Slovenija naj bi se v sistem vključila že pred koncem oktobra, Interpol pa naj bi ji pri tem pomagal tudi finančno.
Vloga Interpola se je po 11. septembru lani spremenila. Pod drobnogledom je verjetno tudi Al Kaida in njeni člani?
Seveda. Al Zawahry je poznan kot oseba številka dve v teroristični mreži Al Kaida. Interpol je prva organizacija, ki je zanj, kmalu po 11. septembru 2001 izdala zaporni nalog. Poleg njega iščemo še 22 oziroma 24 oseb, ki so neposredno povezane z napadom na tarče v ZDA septembra lani.
Kaj je po vašem mnenju največja grožnja tega stoletja?
Zločin, ki je pritegnil in ohranil svetovno pozornost, je terorizem v svoji najhujši obliki. Najhujši dogodek doslej je bil napad 11. septembra 2001. Če združite ta napad z antraksom in drugimi terorističnimi grožnjami, se vprašajte, ali so teroristi, ki so pripravljali ta zločin, sposobni uporabljati biološko orožje. Prepričan sem, da je odgovor pozitiven. Zato verjamem, da je bioterorizem nekaj, kar nas bi moralo vse skrbeti.
