Rončević napovedal veliko šolsko reformo: devetletke ne bo več, vrača se osemletka

Rezultate raziskave PISA 2025 je Rončević označil za resno opozorilo. Slovenski 15-letniki so namreč na vseh treh merjenih področjih, pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.

"Stanje je zelo slabo, trend je katastrofalen," je dejal minister.

Po njegovih besedah rezultatov ni mogoče razumeti zgolj kot številke v mednarodnem poročilu. Gre za znanje generacije, ki bo v prihodnjih letih prevzela odgovornost za gospodarstvo, znanost, kulturo, zdravstvo in javne institucije.

"Rezultati PISA niso obsodba slovenskih otrok ali njihovih staršev. Prav tako niso obsodba slovenskih učiteljev in ravnateljev. So račun za dolgoletno vodenje sistema, v katerem so progresivna ideologija, procesi, obrazci, projekti in vedno nove administrativne zahteve prepogosto dobivali prednost pred znanjem, delovnimi navadami in urejenim poukom," je dejal.

Največji poseg v sedanjo ureditev predstavlja napoved odprave devetletne osnovne šole. Slovenija naj bi po več kot dveh desetletjih ponovno prešla na osemletno osnovno šolo, vendar minister poudarja, da ne gre za preprosto vračanje starega sistema.

"Po več kot dveh desetletjih moramo pošteno oceniti tudi rezultate devetletke," je dejal Rončević. Devetletka je bila uvedena z namenom postopnejšega in kakovostnejšega usvajanja znanja, vendar po ministrovi oceni dolžina šolanja sama po sebi ne more biti merilo kakovosti.

"Če smo šolanje podaljšali, opismenjevanje raztegnili čez tri leta, temeljno znanje pa kljub temu pada, je treba koncept spremeniti," je dejal. Zato je napovedal jasno politično odločitev: "Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno osnovno šolo."

Pri tem naj ne bi šlo za nostalgično vračanje v preteklost, temveč kot je poudaril za novo ureditev z jasnejšimi standardi znanja, zgodnejšim opismenjevanjem, zgodnjo pomočjo učencem, ki imajo težave, ter zahtevnejšim delom z nadarjenimi.

Organizacijski model in prehodno obdobje naj bi pripravili postopoma, vendar je smer po ministrovih besedah že določena. "Dodatno leto šolanja ni vrednota samo po sebi. Vrednota je več znanja," je dejal.

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme. Nova osemletka pa se bo po njenih napovedih začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca.

Eden od osrednjih poudarkov reforme bo zgodnejše pridobivanje temeljnih znanj. Rončević posebej izpostavlja branje, pisanje in računanje, saj so po njegovem mnenju osnova za vse nadaljnje izobraževanje.

Minister želi spremeniti tudi način začetnega opismenjevanja. "Prvo triletje ne sme biti triletna čakalnica za temeljno pismenost. Otrok se mora najprej naučiti brati, da se lahko nato uči z branjem," je dejal. V drugem in tretjem razredu bi se nato več pozornosti namenilo utrjevanju bralne tehnike, razumevanju prebranega, pisnemu izražanju in pravopisu.

Za učence z učnimi težavami, razvojnimi posebnostmi ali nezadostnim znanjem slovenščine napoveduje zgodnjo in intenzivnejšo strokovno pomoč.

Posebne pripravljalne programe in intenzivno učenje slovenščine bi uvedli tudi za otroke priseljencev. Po Rončevićevih besedah vključitev otroka v redni pouk brez zadostnega znanja učnega jezika ni učinkovita integracija.

Celotna reforma naj bi izhajala iz enega temeljnega načela – znanje mora biti ponovno v središču šole. "Temeljna naloga šole je posredovanje kakovostnega znanja, razvijanje mišljenja ter priprava mladih na odgovorno in samostojno življenje," je dejal minister.

Uspešnosti šolskega sistema po njegovih besedah ne bi smeli več presojati po številu dokumentov, projektov in reform, ampak po tem, kaj učenci dejansko znajo, razumejo in zmorejo.

Rončević napoveduje tudi spremembo učnih načrtov. Ti naj bi bili manj obsežni in razbremenjeni kopičenja vsebin, hkrati pa bi jasneje določili bistveno znanje in pričakovane standarde. Več svobode naj bi pri tem dobili učitelji. Država bi določila, kaj morajo učenci znati, učiteljem in šolam pa bi prepustila več strokovne avtonomije pri izbiri poti do teh ciljev.

"Manj obsežni učni načrti ne pomenijo nižjih standardov. Pomenijo več časa za razumevanje, utrjevanje in uporabo znanja," je poudaril.

Pomemben del reforme bo tudi sistem ocenjevanja. Minister meni, da so se merila v slovenskem šolstvu prenizko postavila oziroma da so visoke ocene izgubile svojo informativno vrednost.

"Ne morejo in ne smejo biti vsi učenci odličnjaki. Če najvišje ocene postanejo pravilo, ocenjevanje izgubi svojo informativno vrednost, odličnost pa svoj pomen," je dejal. Po njegovih besedah mora biti ocena predvsem poštena informacija o dejanskem znanju učenca.

"Ocena mora biti poštena informacija o izkazanem znanju. Ne sme postati predmet pogajanj, pritiskov ali sredstvo za zagotavljanje zadovoljstva učenca in njegovih staršev," je poudaril. Meril po njegovih besedah ne bodo zniževali zato, da bi bili rezultati videti boljši. Namesto tega želi ministrstvo izboljšati poučevanje in podporo učencem.

Spremenila naj bi se tudi nacionalno preverjanje znanja in matura. Njuna naloga naj bi bila zanesljivejše ugotavljanje dejanskega znanja, zgodnje prepoznavanje težav in spremljanje napredka. Podatki naj ne bi več ostali zgolj v poročilih, temveč naj bi bili osnova za konkretne ukrepe.

Rončević zavrača tudi koncept, po katerem bi moral šolski sistem stremeti k čim bolj izenačenim dosežkom vseh otrok. Po njegovih besedah imajo vsi otroci enako človeško dostojanstvo in morajo imeti enake možnosti, vendar se razlikujejo po sposobnostih, interesih, motivaciji in življenjskih ciljih.

"Zato prisilna enakost rezultatov ne more biti cilj sistema vzgoje in izobraževanja," je dejal. Namesto tega zagovarja tako imenovani optimalni razvoj vsakega otroka. Učenec, ki potrebuje pomoč, naj jo dobi, nadarjeni otrok pa naj dobi zahtevnejše izzive in boljše mentorstvo.

Posebno pozornost želi nameniti prav nadarjenim učencem. Napoveduje sistem njihovega zgodnjega prepoznavanja, mentorstva in povezovanja z najboljšimi učitelji, univerzami, raziskovalnimi ustanovami in strokovnimi društvi.

"Odličnost ni privilegij, ni elitizem. Za majhno državo je odličnost razvojna nuja," je poudaril.

Velik del ministrovega načrta je namenjen tudi položaju učiteljev. Rončević meni, da brez avtoritete učitelja ni mogoče zagotoviti urejenega pouka, brez urejenega pouka pa ni kakovostnega znanja. Pri tem avtoritete ne razume kot samovolje ali avtoritarnosti, temveč kot pravico učitelja, da poučuje, vzdržuje red, zahteva delo in pravično ocenjuje znanje.

Učitelj naj bi imel več podpore ravnatelja, šole in države, hkrati pa naj bi ga sistem bolje zaščitil pred neutemeljenimi pritiski, grožnjami in pravnim nadlegovanjem. "Učitelj mora vedeti, da pri opravljanju svojega dela za njim stojijo ravnatelj, šola in država," je poudaril.

Več pristojnosti naj bi dobila tudi šola. Ravnatelj in učiteljski zbor bi morala imeti dovolj pristojnosti za zagotavljanje reda, varnosti, kakovosti in odgovornosti.

Spremenil naj bi se tudi način vstopa v učiteljski poklic. Razlog je med drugim pomanjkanje kadra na nekaterih predmetnih področjih.

Rončević želi omogočiti, da bi lahko v šole vstopili tudi strokovnjaki, ki imajo ustrezno predmetno znanje, vendar niso končali klasičnega pedagoškega študijskega programa. "Odprli bomo tudi dostop do učiteljskega poklica. Cehovstva bo konec," je napovedal.

Kot primer je navedel diplomirane matematike, fizike, kemike, računalničarje, inženirje in jezikoslovce.

Vzpostavili naj bi alternativno pot v učiteljski poklic, pri kateri bi pomembno vlogo imela tako imenovana mikrodokazila. Kandidati bi morali opraviti pedagoško-psihološko izobraževanje, predmetno didaktiko, usposabljanje za vodenje razreda in mentorirano praktično usposabljanje ter dokazati dejansko sposobnost poučevanja.

Pri tem minister poudarja, da ne želijo znižati pogojev. "Pogojev za učiteljski poklic ne bomo znižali. Odprli bomo več poti do istega visokega standarda," je dejal.

Po njegovih besedah bi takšen sistem lahko pomagal ravnateljem pri iskanju kadra, pri čemer so na ministrstvu pri ravnateljih že zaznali naklonjenost takšni rešitvi.

Ob spremembah vstopa v poklic minister napoveduje tudi ustanovitev učiteljske zbornice. "Učitelji potrebujejo institucijo, ki bo izhajala iz njihovega poklica, varovala strokovne standarde, krepila profesionalno avtonomijo in skrbela za ugled učiteljskega poklica," je dejal.

Zbornica naj bi učiteljem omogočila večji vpliv na razvoj lastnega poklica in strokovne standarde. Ob tem želi ministrstvo izvesti temeljito debirokratizacijo šolstva. Pregledali naj bi evidence, poročila, soglasja, zapisnike in druge administrativne obveznosti ter odpravili podvajanja.

"Učitelja nismo zaposlili zato, da izpolnjuje obrazce. Zaposlili smo ga zato, da poučuje in vzgaja," je dejal.

Napovedal je tudi načelo enkratnega vnosa podatkov in povezovanje informacijskih sistemov. "Digitalizacija papirnatega obrazca še ni debirokratizacija. Če nesmiseln obrazec samo prenesemo na zaslon, smo digitalizirali birokracijo, nismo pa je odpravili," je poudaril.

Načelo naj bi bilo preprosto: "Več časa za učence, manj časa za obrazce."

Reforma naj bi v šolski sistem vrnila tudi več poudarka delovni etiki, vztrajnosti in osebni odgovornosti. "Otroka ne pripravljamo na življenje, če mu sporočamo, da je mogoče uspeti brez dela, discipline in vztrajnosti," je dejal Rončević.

Po njegovih besedah trud ne sme biti razumljen kot kazen, ampak kot pot do znanja, samozavesti in samostojnosti. Pravice naj bi bile povezane z dolžnostmi, šola pa naj bi ponovno cenila vestnost, zanesljivost, dobro opravljeno delo in vztrajanje pri zahtevnejših nalogah.

"Prijazna šola ne pomeni šole brez pravil, zahtev in odgovornosti," je dejal.

Čeprav želi minister večji poudarek nameniti tradicionalnim temeljnim znanjem, reforma po njegovih besedah ne pomeni bega pred prihodnostjo.

V učne načrte naj bi sistematično vključili oziroma okrepili računalništvo in informatiko, programiranje, algoritmično mišljenje, umetno inteligenco, podatkovno, medijsko in informacijsko pismenost, kibernetsko varnost, finančno pismenost, podjetnost, ustvarjalnost, inovativnost in projektno delo.

Pri informatiki naj ne bi šlo zgolj za uporabo naprav in programov. Učenci naj bi razumeli delovanje algoritmov, pomen podatkov, nevarnosti manipulacije in odgovorno uporabo umetne inteligence.

Večji poudarek bi namenili tudi finančni pismenosti. Mladi naj bi pred vstopom v samostojno življenje razumeli osebni proračun, varčevanje, obresti, kredite, davke, zavarovanja, investiranje in finančna tveganja.

Okrepili naj bi tudi poklicno in strokovno izobraževanje, razširili vajeništvo, izboljšali praktično usposabljanje in mentorstvo ter šole tesneje povezali z delodajalci. "Poklicna pot ni manjvredna izobraževalna pot. Dober tehnik, obrtnik ali mojster je za družbo bolj dragocen kot diplomant študijskega programa, ki mu ne daje uporabnega znanja," je dejal.

Minister meni, da mora slovenska šola mlade sicer pripravljati na življenje v odprtem svetu, vendar jih mora najprej seznaniti z lastno kulturo. "Mladi morajo dobro poznati slovenski jezik, zgodovino in kulturo, nastanek samostojne slovenske države, njeno ustavno ureditev in demokratične institucije," je dejal.

Pri tem domoljubje po njegovih besedah ne pomeni sovraštva do drugih. "Domoljubje ni sovraštvo do drugih. Domoljubje je spoštovanje lastnega naroda, jezika, kulture in države ter pripravljenost zanjo tudi nekaj storiti," je poudaril.

Rončević napoveduje tudi ideološko nevtralnejšo in intelektualno pluralno šolo. Njegovo izhodišče je, da mora šola učence učiti, kako misliti, ne pa kaj misliti.

Učencem bi morali po njegovih besedah predstaviti različne ideje, teorije, družbene pojave in argumente, pri čemu se šola ne sme spremeniti v prostor političnega ali ideološkega mobiliziranja.

"Aktivisti katerekoli politične usmeritve ne smejo v šoli vzgajati novih aktivistov svoje politične usmeritve," je dejal.

Pri oblikovanju vrednot in svetovnega nazora otrok je po njegovih besedah treba spoštovati tudi vlogo staršev. Naloga šole naj bi bila predvsem, da otrokom zagotovi znanje in orodja za samostojno presojo informacij, dejstev in argumentov.

Velik organizacijski poseg napoveduje tudi na ravni državnih institucij. Po ministrovih besedah se pristojnosti več javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja prekrivajo, odgovornost za rezultate pa je razpršena.

Zato je napovedal združevanje Zavoda RS za šolstvo, Centra RS za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra Slovenije, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter Državnega izpitnega centra.

Vzpostavili naj bi enotno nacionalno institucijo za kakovost in razvoj izobraževanja, ki bi pokrivala splošno izobraževanje in kurikulum, poklicno izobraževanje, izobraževanje odraslih, podporo šolam in učiteljem, digitalno izobraževanje, spremljanje kakovosti ter razvoj šolskih in obšolskih dejavnosti.

"Ko je pristojnih veliko, na koncu za rezultat sistema kot celote ni odgovoren nihče," je dejal.

Poleg tega želi ministrstvo ustanoviti nov javni raziskovalni zavod – Inštitut za edukacijske raziskave.

Ta naj bi se ukvarjal z empiričnim vrednotenjem izobraževalnih politik, merjenjem znanja, kognitivno znanostjo, psihologijo učenja, ekonomiko izobraževanja, primerjalnimi raziskavami, izobraževanjem nadarjenih, vključevanjem otrok priseljencev in Romov ter vplivom novih tehnologij na učenje.

Minister je bil ob predstavitvi reforme kritičen tudi do dosedanjega razvoja slovenskega šolstva. Posebej je napadel tisto, kar označuje za prevladujoči progresivni pedagoški koncept.

"Z uvedbo devetletke v slovensko šolstvo ni vstopilo samo dodatno leto. Z njo se je začel sistemsko uveljavljati progresivni pedagoški koncept, po katerem so visoke zahteve za otroka škodljive, trud oblika pritiska, avtoriteta učitelja nevarnost za učenčevo svobodo, pravičnost pa izenačevanje rezultatov," je dejal.

Njegova ocena je bila kratka: "Katastrofa." Po njegovem so znanje začele nadomeščati ohlapno opredeljene kompetence, odgovornost pa nenehno prilagajanje sistema.

Napovedal je, da bo prav takšne prakse reforma odpravila.

Rončević pričakuje odpor dela pedagoške stroke. Kot pravi, bo vsaka večja sprememba verjetno predstavljena kot napad na stroko.

Sam pa želi pojem stroke opredeliti širše. "Stroka ni ena institucija, ena fakulteta, en inštitut, en zavod ali ena pedagoška šola mišljenja," je dejal. V razpravo želi vključiti različne znanstvene poglede, predmetne strokovnjake, razvojne psihologe, raziskovalce, ravnatelje in predvsem učitelje.

Ob tem je neposredno izzval institucije, ki so desetletja sodelovale pri oblikovanju sistema. "Kdor je desetletja usmerjal sistem, ima pravico sodelovati v razpravi. Nima pa pravice svoje dosedanje politike razglasiti za edino strokovno dopustno," je dejal.

Po njegovih besedah mora stroka svojo avtoriteto dokazovati s kakovostjo analiz, napovedi in rešitev, ne zgolj z imenom institucije.

Kljub ostri kritiki sistema je minister poudaril, da odgovornosti ne pripisuje učiteljem in ravnateljem. "Slovenski učitelji in ravnatelji niso problem. Vsak dan rešujejo težave, ki jih je ustvaril pedagoški establishment," je dejal.

Reforma naj bi bila po njegovih besedah namenjena prav temu, da bi jim vrnila več reda v razredu, strokovne avtonomije, spoštovanja in časa za neposredno delo z učenci.

Končni cilj je po njegovih besedah jasen: vsakemu otroku omogočiti, da razvije svoje sposobnosti in doseže največ, kar zmore.

Ob koncu je še poudaril, da ne išče konflikta zaradi konflikta, vendar je pripravljen sprejeti tudi odpor interesnih in institucionalnih skupin.

"Minister ni imenovan zato, da upravlja podedovano stanje in skrbi, da se nihče ne razjezi. Imenovan je zato, da prevzame odgovornost. In to odgovornost bom prevzel," je sklenil.

Nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je na matičnem odboru DZ o zakonodajnem predlogu o brezplačnih vrtcih dejal, da je zgrožen nad izhodišči reforme šolstva, ki jo je napovedal Rončević. Meni, da so ukrepi neresni in ne bodo izboljšali kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema.

"Zgrožen sem nad izjavami ministra Rončevića z njegovimi desetimi izhodišči za reformo šolstva, med katerimi mislim, da najbolj izstopa ukinitev devetletne osnovne šole," je na odboru med razpravo o predlogu novele zakona o vrtcih dejal poslanec Svobode Logaj.

Nekdanji minister Logaj, ki je pred tem več kot deset let vodil Zavod RS za šolstvo, je v zvezi z napovedano reformo ob razpravi o predlogu novele zakona o vrtcih dejal, da v reformi ni besede o izboljšanju kakovosti predšolske vzgoje. "Vračali bi pa avtoriteto, ki je ni možno vrniti kar na pladnju. Gre za sistemske rešitve, za postopno nadgrajevanje sistema," je ocenil.

Odbor je sicer zavrnil predlog Levice za uvedbo brezplačnih vrtcev, vladni predstavniki pa so napovedali pripravo novele zakona predvidoma do konca leta.

Po Logajevih besedah sistem vzgoje in izobraževanje "ni tako enostaven, da se lahko kar od danes do jutri nekdo spomni, pa javno zbega ljudi, kaj vse bo spremenil. To se mi zdi neresno in neodgovorno do tako kompliciranega, zahtevnega in pomembnega nacionalnega podsistema, kot je javna vzgoja in izobraževanje".

Četudi še ni minilo sto dni vlade, se po Logajevi oceni ne kažejo usmeritve stabilnega sistema razvoja. "Mesec dni smo govorili o selitvi ministrstva v Novo mesto, danes govorimo o ukinitvi devetletne osnovne šole," je bil še kritičen.