Rončević napovedal veliko šolsko reformo: devetletke ne bo več, vrača se osemletka

Rezultate raziskave PISA 2025 je minister za vzgojo in izobraževanje Borut Rončević označil za "strašno resno opozorilo". Slovenija je po njegovih besedah dosegla najslabše rezultate, odkar sodeluje v raziskavi, trenddosežkov pa je označil za "katastrofalen". Ob tem je poudaril, da rezultati niso obsodba otrok, staršev ali učiteljev.

Rončevič je napovedal celovito reformo šolstva, ki naj bi sledila usmeritvam koalicijske pogodbe. Ena največjih sprememb bo po njegovih besedah odprava devetletne osnovne šole in prehod na osemletko. Minister jo je označil za sodobnejšo in preglednejšo ureditev.

Odprava devetletke je ena najbolj odmevnih napovedi ministra. Po načrtih ministrstva naj bi Slovenija prešla na osemletno osnovno šolo, s čimer bi se spremenila sedanja struktura osnovnošolskega izobraževanja.

Rončević želi s spremembami šolski sistem približati svoji predstavi o šoli, v kateri bo znanje ponovno v središču. Učni načrti naj bi bili manj obsežni in očiščeni vsebin, ki po njegovi oceni niso bistvene.

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme. Nova osemletka pa se bo po njenih napovedih začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca.

Minister napoveduje, da bodo uspešnost učencev ponovno presojali predvsem glede na to, kaj znajo in kaj lahko pokažejo.

Ob tem želi iz sistema umakniti prizadevanje za "enakost za vsako ceno". Vsem učencem je treba po njegovih besedah zagotoviti enake možnosti, vendar to ne pomeni, da imajo vsi enake sposobnosti in interese.

Večji poudarek naj bi zato namenili individualnemu razvoju, pravičnosti, pomoči in mentorstvu. Posebno pozornost naj bi namenili tudi nadarjenim učencem.

Druga pomembna sprememba bo po ministrovih besedah povezana z ocenjevanjem. Rončević želi vrniti visoka merila, saj po njegovem prepričanju ne morejo biti vsi učenci odličnjaki.

"Ne bomo zniževali meril," je napovedal in ob tem napovedal tudi reformo mature in nacionalnega preverjanja znanja.

Cilj naj bi bil jasnejši vpogled v dejansko znanje učencev, ne pa prilagajanje meril zaradi boljših rezultatov.

Poseben poudarek bo namenjen temeljnim znanjem. Minister želi jasne cilje, da bi se otroci že v prvem letu šolanja naučili brati in pisati. V naslednjih dveh letih bi načdajevali in delali bolj na razumevanju.

Za učence, ki imajo pri tem težave, naj bi bila pomoč zagotovljena čim prej. Napovedani so tudi pripravljalni programi za učenje otrok priseljencev.

Hkrati naj bi bilo v šolah več računalništva in finančne pismenosti. Okrepiti želijo tudi strokovno in poklicno izobraževanje.

Rončević napoveduje tudi krepitev avtoritete učiteljev in šole. Po njegovih besedah mora biti poleg pravic učencev jasno določena tudi njihova dolžnost do dela in učenja.

Učiteljem želi zagotoviti več avtoritete in zaščite pri opravljanju njihovega dela.

Ob pomanjkanju kadra na ministrstvu načrtujejo tudi spremembe pri vstopu v učiteljski poklic. Po ministrovih besedah bi ga odprli tudi dodatno izobraženim posameznikom z ustreznimi kompetencami in dokazili, uvedli bi tako imenovana mikrodokazila. Ob tem je poudaril, da mora biti skrb za kakovost zelo visoka. Šlo bi za dodatno pot do učiteljskega poklica, s katero želi ministrstvo ravnateljem pomagati pri iskanju ustreznega kadra. Po njegovih besedah so na ministrstvu pri ravnateljih že zaznali naklonjenost takšni rešitvi.

V šolski sistem želi minister vrniti tudi več poudarka delovni etiki, vztrajnosti in pripravi mladih na življenje.

Pravice naj bi bile po njegovih besedah povezane z dolžnostmi, šola pa naj bi učence pripravljala tudi na odgovornost, delo in vztrajnost.

Med napovedmi je tudi okrepitev domovinske vzgoje. Več pozornosti naj bi namenili slovenskemu jeziku, zgodovini in kulturi.

Hkrati Rončevič napoveduje ideološko nevtralno šolo. Po njegovih besedah mora šola učiti, ne pa vzgajati novih aktivistov katere koli smeri. Učencem želi omogočiti, da si na podlagi znanja oblikujejo lastne poglede.

Minister napoveduje še odpravo institucionalnih monopolov ter jasnejšo odgovornost za rezultate. Pristojnosti naj bi bile bolj jasno razdeljene, odgovornost pa bolj razpršena.

Napovedal je ustanovitev novega javnega izobraževalnega zavoda in novega inštituta.

Rončević je ob predstavitvi načrtov poudaril, da Slovenija na spremembe ne bo čakala do naslednje generacije učencev.

Po njegovih besedah rezultati PISA niso obsodba otrok, staršev ali učiteljev, ampak opozorilo, da je s sistemom nekaj narobe. Zato želi ministrstvo z reformo poseči v njegovo strukturo, od osemletne osnovne šole in učnih načrtov do ocenjevanja, položaja učiteljev in temeljnih znanj.