Visokošolski sindikat Slovenije je namreč opozoril, da naj bi ministrstvo za izobraževanje poseglo v 34 milijonov evrov vreden razpis Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris) za temeljne raziskovalne projekte. Zahtevalo naj bi zmanjšanje izbora projektov za 60 odstotkov, ker naj bi za toliko zmanjšalo razpisana sredstva. V sindikatu so potezo označili za demonstracijo oblastnega izvajanja varčevalnih ukrepov.
"Nobena dokončna odločitev ni bila sprejeta, je pa seveda dejstvo, da se mora naša vlada ukvarjati z opustošenjem, ki ga je v javnih financah naredila predhodna vlada, in to velja pravzaprav na številnih področjih," je pred začetkom današnjega zasedanja ministrov EU, pristojnih za izobraževanje in mlade, v Bruslju poudaril Rončević.
Na novinarsko vprašanje, kdaj bi bila lahko odločitev sprejeta, je minister odgovoril, da mora biti najprej sprejet rebalans proračuna. "Potem se bomo na ministrstvu pogovorili, kako bomo reševali izzive, ki jih imamo," je dejal.
Rončević je še zagotovil, da na ministrstvu z Arisom redno komunicirajo.
Na ministrstvu so tudi v ločenem sporočilu za javnost odločno zavrnili navedbe, da je bila odločitev o odvzemu sredstev za znanstvenoraziskovalne aktivnosti že sprejeta.
Zavajajoče predstavljanje možnosti kot že sprejetih odločitev po njihovem prepričanju po nepotrebnem povzroča stisko in zaskrbljenost v znanstvenoraziskovalni skupnosti, spodbuja nezaupanje ter ustvarja prostor za nestrpnost. "Takšno ustvarjanje negotovosti je nepotrebno, še posebej v času, ko ministrstvo preučuje možnosti za zagotovitev stabilnega delovanja visokošolskega in znanstvenega sistema," so zapisali.
Kot so pojasnili, na ministrstvu trenutno preučujejo različne možnosti prerazporeditve sredstev znotraj proračuna za prihodnje leto, da bi zagotovili izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti ter nemoteno delovanje visokošolskega in znanstvenega sistema.
Ena od možnosti je tudi prerazporeditev dela sredstev Arisa. "Ob tem poudarjamo, da bi morebitna prerazporejena sredstva ostala znotraj proračuna za visoko šolstvo in znanost ter bila namenjena izpolnjevanju obveznosti, ki jih mora ministrstvo zagotoviti v skladu z veljavno zakonodajo," so zapisali.
Ob tem so zagotovili, da ministrstvo ostaja zavezano razvoju znanosti in raziskovanja ter zagotavljanju pogojev za kakovostno znanstvenoraziskovalno delo. V prihodnjem letu preučujejo tudi možnosti ponovne objave javnega razpisa za financiranje znanstvenoraziskovalnih aktivnosti, pri čemer si bodo prizadevali zagotoviti sredstva v primerljivi višini, kot je bila za ta namen predvidena doslej.
Pozivi k zaključku razpisa po vnaprej opredeljenih pravilih
Na Arisu so ob tem za STA pojasnili, da je ministrstvo pristojno za oblikovanje izhodišč o financiranju agencije. "Aris čaka na prejem uradnih izhodišč ministrstva, ki bodo podlaga za izvedbo ustreznih postopkov," so pojasnili.
Minister je ob tem izpostavil podatke evropskega statističnega urada Eurostat, da se Slovenija nahaja na petem mestu med članicami EU po javnih investicijah v raziskave in razvoj. Kot je poudaril v sredini objavi na omrežju X, so se od leta 2020 sredstva povečala za več kot 50 odstotkov. "Temelj za silovito rast sredstev je postavila tretja vlada Janeza Janše, pod katero je bil sprejet Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti," je navedel.
Zgroženost zaradi posega v Arisov razpis so izrazili tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Ministra Rončevića so pozvali, naj omogoči zaključek razpisa po vnaprej opredeljenih pravilih.
Tudi Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) menita, da gre za poskus radikalnega zmanjšanja sredstev na najbolj vitalnem področju raziskav, ki bi bistveno ogrozil prihodnost znanosti v Sloveniji. Podrobneje bodo o tem spregovorili na današnji novinarski konferenci.
Poseg bi po oceni znanstveno-raziskovalne sfere predstavljal velik sistemski pretres
Rez, ki v letna sredstva slovenske znanosti poseže za dobrih 20 milijonov evrov, predstavlja velik sistemski pretres, so na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) opozorili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.
"Potem ko smo začeli verjeti, da je pregledno, predvidljivo in do neke mere stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti mogoče tudi v Sloveniji, smo še enkrat več soočeni z radikalnim krčenjem sredstev tako za temeljne kot aplikativne raziskave," je zapisano v izjavi, ki jo je prebral podpredsednik upravnega odbora ZRC SAZU Peter Klepec.
Ob tem so poudarili, da se znanost ne razvija sama od sebe, temveč za svoje delovanje, ki služi državi, javnosti, gospodarstvu in ljudem, potrebuje finančna sredstva, delujoče institucije in ljudi.
"Raziskovalke in raziskovalci ne živimo v nekih zablodah samozadostnosti, ne pričakujemo preobilja ali polnega financiranja vsake naše ideje, pričakujemo pa predvidljivo okolje za izgradnjo sistema, v katerem nas bodo presenetili in morda včasih šokirali le rezultati naših raziskav, ne pa kaprice vsakokratne oblasti," so pojasnili.
Vlado in pristojno ministrstvo zato pozivajo h "globokemu razmisleku o smeri, v kateri vodijo državo in družbo". Zahtevajo preklic napovedanega zmanjšanja sredstev in zagotovitev financiranja raziskovalnih projektov v prvotno razpisanem obsegu.
Rez v projektna sredstva bo po prepričanju današnjih govorcev še posebej močno prizadel raziskovalke in raziskovalce mlajše in srednje generacije, ki jim je bil v razpisu namenjen tudi največji delež sredstev.
"Država bi s takšnim rezom ogrozila prav ljudi, v katerih izobraževanje je vlagala desetletja in od katerih pričakuje prihodnje znanstvene in razvojne dosežke," je poudaril Klepec. Raziskovalke in raziskovalci brez možnosti financiranja po njegovih besedah ne izgubijo zgolj posameznega projekta, temveč izgubijo tudi možnost nadaljevanja svojega dela, ohranitve raziskovalnih skupin in tudi svojih zaposlitev.
Za mednarodno konkurenčne kadre tako odhod v tujino postane nujnost, so opozorili na ZRC SAZU.
"Kratkoročni prihranek se bo tako dolgoročno spremenil v izgubo znanja, strokovnjakov in mednarodne konkurenčnosti," pa so v protestnem pismu, naslovljenem na ministra Rončevića, opozorili v znanstvenem svetu za humanistiko pri Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris).
Kot poudarjajo v pismu, ki ga je prebrala članica sveta Uršula Lipovec Čebron, bi takšen poseg imel tudi negativen vpliv na ugled Arisa in slovenske znanosti v tujini. Aris je namreč v zadnjih letih zgradil široko mednarodno mrežo recenzentk in recenzentov ter projektnih partnerjev, ki so v ocenjevanje in pripravo projektov, izbranih in neizbranih, vložili veliko truda. "Marsikdo od njih bo prihodnje sodelovanje z Arisom razumljivo odklonil," so poudarili.
Predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) Andrej Pančur je ob tem opozoril, da bi ta novica o zmanjšanju sredstev za razpis Arisa lahko prestavljala samo začetek veliko večjega osiromašenja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v Sloveniji.
Projekti za 2026 in 2027
Razpis Arisa obsega sofinanciranje podoktorskih temeljnih raziskovalnih projektov v letih 2026 in 2027. Razpis je bil zaključen marca, sledilo je večmesečno ocenjevanje prijav, ki se je zaključilo pred nekaj tedni.
V javnost je nato v sredo prišla informacija, da naj bi minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević zahteval zmanjšanje izbora za 60 odstotkov, ker da za toliko zmanjšuje sredstva razpisa. Razlog za zmanjšanje je varčevalni rebalans državnega proračuna, ki ga bo DZ sprejel v tem tednu. Kot omenjeno je Rončević danes poudaril, da ni bila v zvezi s tem sprejeta še nobena odločitev.







































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.