Rončević pred začetkom šole: Načrtujemo reformo NPZ-jev in mature

Kot je povedal Rončević, mora šola učence učiti, kako misliti. "Naloga šole je posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in aktivnih državljank in državljanov," je dejal in dodal, da bo novo šolsko leto vse deležnike v šolstvu postavilo pred številne izzive, a je hkrati prepričan, da bo potekalo utečeno, tako kot šolniki znajo, v dobrobit otrok in mladostnikov.

Naloga njegovega ministrstva je ustvarjati takšne pogoje, da bo Slovenija ostala in se krepila kot družba znanja, ustvarjalnosti, odgovornosti, ambicij in priložnosti, je dejal.

Vlada si je na področju izobraževanja po besedah ministra zastavila štiri ključne cilje – kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev ter krepitev njihove avtoritete, močnejšo povezanost znanja, raziskav in gospodarstva ter kreiranje boljših možnosti za mlade pri izobraževanju in s tem pozneje tudi pri zaposlovanju in osamosvajanju.

"Zelo si bomo prizadevali za dvig ugleda učiteljskega poklica in krepitev učiteljske avtoritete in avtonomije. V tem imate zelo močnega zaveznika," je dejal Rončević in se dotaknil tudi kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju, ki je po njegovem ena največjih razvojnih omejitev v slovenskem šolstvu. Napovedal je, da se bodo z reševanjem te problematike ukvarjali resno in odgovorno ter da bodo ustvarjali pogoje, po katerih bodo tudi najboljši diplomanti, kot nekoč, ponovno videli učiteljski poklic kot res privlačno karierno izbiro.

"Se pa kadrovske problematike ne da rešiti zgolj z dodatnimi zaposlitvami, ampak je treba pogledati in temeljito pretresti tudi nove pristope pri poučevanju in seveda nove tehnologije, ki temeljito spreminjajo način, na katerega se opravlja pedagoško delo," je še dodal.

Ministrstvo bo ob tem sistematično zmanjšalo administrativne obremenitve, ki odvračajo čas in energijo učiteljev od njihovega temeljnega poslanstva. "Cilj je preprost – več časa za učence, manj za obrazce," je dejal.

Kot je povedal, načrtujejo tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, in pri tem poudaril, da gre za reformo, ne za njuno odpravo. Po njegovem gre namreč za pomembna instrumenta spremljanja kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema ter zagotavljanja primerljivih standardov znanja, ki pa se morata prilagajati spremembam v družbi, tehnologiji in potrebam sodobnega izobraževanja.

Državna sekretarka na šolskem ministrstvu Mojca Škrinjar je prav tako omenila debirokratizacijo v šolstvu in vračanje avtonomije šolam. Med drugim je napovedala, da ugovora na vzgojni opomin ne bo več, kvečjemu še na izključitev v srednji šoli oziroma na prešolanje v osnovni šoli, manj naj bi bilo tudi možnosti za pritoževanje na ocene.

Tudi Škrinjarjeva je zagotovila, da nacionalno preverjanje znanja in matura ostajata, morajo pa srednje šole in fakultete povedati, katerih dijakov in študentov si v resnici želijo – nekoga z dobrim povprečjem ocen ali nekoga, ki bo primeren za njihove specializirane programe.