Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je na Evropskem vrhu o izobraževanju in spretnostih v Bruslju sodeloval na osrednjem političnem panelu o prihodnosti kakovostnega izobraževanja. Sogovorniki so razpravljali o tem, da so spremembe izobraževalnih sistemov nujne ter da je treba v času hitrega tehnološkega razvoja, predvsem umetne inteligence, okrepiti temeljno znanje in kritično razmišljanje. Minister je ob tem izpostavil slabše rezultate slovenskih učencev v mednarodni raziskavi PISA, ki po njegovem mnenju dodatno potrjujejo nujnost celovite reforme slovenskega šolstva. Posebej je poudaril tudi ključno vlogo učiteljev in ravnateljev, ki morajo imeti pri oblikovanju sprememb pomembno besedo, so sporočili iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino.

Kot so zapisali, je ena izmed ugotovitev razprave ta, da se morajo izobraževalni sistemi odzvati na hitre tehnološke in družbene spremembe, pri čemer ne smejo zanemariti svoje temeljne naloge – zagotavljanja kakovostnega znanja. Sogovorniki so poudarili, da je treba temeljno znanje okrepiti, saj predstavlja osnovo za kritično razmišljanje, samostojno presojanje in uspešno soočanje z izzivi prihodnosti. Minister Borut Rončević je opozoril, da bo umetna inteligenca svet spreminjala bistveno hitreje, kot ga je industrijska revolucija. Prav zato postajajo kakovostno temeljno znanje, kritično razmišljanje in sposobnost samostojnega presojanja pomembnejši kot kadar koli prej, meni.
Ob tem je izpostavil rezultate mednarodne raziskave PISA 2025, ki kažejo, da slovenski učenci na področju bralne in matematične pismenosti zaostajajo za povprečjem držav OECD. "Umetna inteligenca bo svet spremenila bistveno hitreje, kot ga je industrijska revolucija. Prav zato moramo danes bolj kot kadar koli prej krepiti temeljno znanje, kritično razmišljanje in sposobnost samostojnega presojanja. Ob slabših rezultatih naših učencev je jasno, da spremembe šolskega sistema niso več vprašanje izbire, temveč nujnost. Vendar izobraževalni sistem teh izzivov ne more reševati sam. Potrebujemo usklajeno delovanje celotne vlade, tudi na področjih družinske politike in zdravja, kar poudarja tudi Evropska komisija v nedavno objavljenem svežnju za izobraževanje in spretnosti, " je povedal.
Pomen celovitega in medresorskega pristopa k izboljševanju izobraževalnih rezultatov so poudarili tudi drugi sogovorniki osrednjega panela, med njimi portugalski minister za izobraževanje, znanost in inovacije Fernando Alexandre.
Minister je poudaril, da mora šola mladim zagotoviti trdne temelje znanja, ki jim bodo omogočali razumevanje sveta, odgovorno uporabo novih tehnologij in uspešno prilagajanje spremembam. Prav krepitev znanja, višji standardi in večja odgovornost so zato med ključnimi usmeritvami celovite reforme slovenskega šolstva.
'Učiteljem in ravnateljem je treba povrniti glas'
Pomemben del osrednje razprave je bil namenjen tudi vlogi učiteljev in ravnateljev. Evropski sogovorniki so posebej izpostavili, da sprememb izobraževalnih sistemov ni mogoče uspešno uresničevati brez aktivnega sodelovanja pedagoške stroke. Krepitev vloge učiteljev, njihove strokovne avtonomije in vključevanja v oblikovanje izobraževalnih politik je bila ena skupnih usmeritev razprave.
Rončević je izpostavil, da uspešne reforme ni mogoče oblikovati brez tistih, ki vsak dan delajo v učilnicah in vodijo šole. "Učiteljem in ravnateljem moramo povrniti glas. Prav oni najbolje poznajo izzive šolskega prostora in brez njihovega znanja, izkušenj ter sodelovanja ni mogoče izpeljati uspešne reforme," je meddrugim poudaril minister.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino celovito reformo šolstva pripravlja skozi strokovne posvete, na katerih sodelujejo učitelji, ravnatelji, direktorji šolskih centrov, univerzitetni profesorji in drugi predstavniki pedagoške stroke. Sledili bodo tudi regijski posveti, so dodali.
Evropski ministri: Temeljno znanje mora ostati v središču izobraževanja
Na osrednjem političnem panelu z naslovom Začrtati smer: kakovostno izobraževanje za prihodnost so poleg slovenskega ministra sodelovali še irska ministrica za izobraževanje in mladino Hildegarde Naughton, litovska ministrica za izobraževanje, znanost in šport Raminta Popovien ter portugalski minister za izobraževanje, znanost in inovacije Fernando Alexandre. V razpravi sta sodelovala tudi predsednica Odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje Nela Riehl ter generalni sekretar Evropske federacije delodajalcev v izobraževanju Daniel Wisniewski. Sogovorniki so se strinjali, da hitre tehnološke in družbene spremembe zahtevajo prilagoditve izobraževalnih sistemov, vendar mora v njihovem središču ostati kakovostno temeljno znanje. Poudarili so, da je treba okrepiti temeljne pismenosti, kritično razmišljanje in sposobnost samostojnega presojanja, saj so prav ta znanja in spretnosti ključni za uspešno življenje in delo v prihodnosti. Pomembno skupno sporočilo razprave je bilo tudi, da morajo imeti učitelji in ravnatelji osrednjo vlogo pri pripravi in uresničevanju sprememb.
Rončević je evropskim sogovornikom predstavil ključne usmeritve celovite reforme slovenskega šolstva, so še zapisali na ministrstvu.

































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.