Rončević za ideološko nevtralno šolo, Cigler Kralj za manj birokracije pri kmetih

Rončević, rojen 25. avgusta 1975, je redni profesor sociologije na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in znanstveni svetnik na javnem raziskovalnem zavodu Rudolfovo - Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto. Kot je dejal na današnji predstaviti pred pristojnim odborom DZ, ima v svoji poklicni karieri predvsem akademske izkušnje, velik del življenja pa je preživel v tujini.

Med drugim je vodil več visokošolskih in raziskovalnih institucij, eno leto pa je vodil tudi direktorat za visoko šolstvo na ministrstvu. Priznal je, da je imel doslej manj stika s področjem vzgoje, izobraževanja in mladine, a meni, da to ni manko, saj se je moral v svoji karieri večkrat ukvarjati z novimi področji. "Pomembno je, da si učljiv in da se obdaš z ljudmi, ki od tebe o določenem področju vedo veliko več," je dodal.

Napovedal je, da bo pri svojem delu sledil koalicijski pogodbi, v kateri so med cilji zapisali kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev in krepitev njihove avtoritete, močnejšo povezanost znanja, raziskav in gospodarstva ter boljše možnosti za mlade pri izobraževanju.

Ideološko nevtralna šola po njegovih besedah pomeni šolo, ki učencev ne uči, kaj morajo misliti, ampak kako. "Naloga šole ni politična socializacija v korist katerekoli ideologije, ampak posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in pa aktivnih državljanov," meni. Slovenski javni šolski sistem mora po njegovih navedbah ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov, zato bodo po njegovi napovedi pregledali učne načrte, gradiva in strokovne smernice ter zagotovili, da bodo temeljili na strokovnih standardih, znanstvenih spoznanjih in ustavnih vrednotah Slovenije.

Ob dvigu ugleda učiteljskega poklica ter krepitvi avtoritete in avtonomije učiteljev je napovedal tudi zmanjšanje birokracije za učitelje ter ukrepe za reševanje kadrovske problematike. Slednje se po njegovem mnenju ne da rešiti čez noč in zgolj z dodatnimi zaposlitvami. Kot je napovedal, bodo v sodelovanju z univerzami pregledali obstoječe programe in jih nadgradili z vsebinami s področja digitalnih kompetenc, sodobnih pedagoških pristopov, tudi vključevanja otrok s posebnimi potrebami.

Glede ustanovitve učiteljske zbornice je dejal, da ta ni namenjena "zmanjševanju vloge sindikatov ali karkoli drugega". "Želimo okrepiti strokovno avtonomijo tega poklica in seveda povečati vlogo učiteljev pri samem razvoju slovenskega izobraževalnega sistema," je pojasnil.

Zavzel se je tudi za vzpostavitev pravičnega sistema financiranja zasebnih vrtcev in šol, saj da imajo starši "pravico izbrati vzgojno-izobraževalni pristop, za katerega menijo, da je najprimernejši za njihove otroke".

Prav tako je poudaril pomen pripravljalnic in njihove uvedbe v lokalnih skupnostih. V učne programe pa je treba po njegovih besedah uvesti "dodatne vsebine, ki so nujno potrebne za življenje v sodobni družbi, kot so digitalizacija, računalništvo, informatika, podjetništvo".

Glede napovedane reforme nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature je pojasnil, da je treba poleg vsebinskega znanja v večji meri ovrednotiti tudi sposobnost razumevanja, uporabe znanja, kritičnega presojanja in reševanje problemov. Pripravili jo bodo na podlagi strokovnih analiz, najširšega možnega dialoga z deležniki in mednarodnih primerjav.

V zvezi z omejitvijo uporabe mobilnih telefonov je napovedal, da ne nameravajo "iti nazaj v čas, ko je Gutenberg tiskal Biblijo", ampak želijo "vzpostaviti ravnotežje med koristmi digitalnih orodij in potrebami kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa".

Kot pomembno je izpostavil tudi preprečevanje nasilja in krepitev preventivnih programov. Napovedal je posodobitev sistema vajeništva in vzpostavitev novih izobraževalnih programov z dvojno rabo na področjih, kjer Slovenija že ima znanje in industrijsko tradicijo, tako bi denimo "povezali civilna in vojaška tehnična znanja v obstoječih medpodjetniških izobraževalnih centrih".

Glede krepitve povezave med univerzami in gospodarstvom je dejal, da morajo univerze "ostati prostor akademske svobode in odličnosti, hkrati pa je prav, da so tudi tesno povezane ali pa vsaj, da dobijo priložnost, da so tesno povezane z razvojnimi potrebami družbe in gospodarstva". Po njegovih napovedih bodo proučili tudi uvedbo dodatne organizacijske oblike visokošolskega zavoda, ki bo med samostojnim zavodom in univerzo.

"Kmetijski resor zame predstavlja samo srčiko slovenstva. Dotika se slovenske zemlje in podeželja, njegove ohranitve in razvoja, pridelave hrane, kar je strateška panoga ter stvar nacionalne varnosti, kot smo zapisali v preambulo nove koalicijske pogodbe, in s tem povezane prehranske varnosti nas vseh Slovencev," je v predstavitvi pred člani odbora dejal Cigler Kralj.

Napovedal je, da se bo zavzemal za ukrepe, ki bodo kmetom omogočali, da bodo dostojno živeli od svojega dela. "Prek tega bomo vsi skupaj povečali samooskrbo in ohranili obdelano slovensko krajino za prihodnje generacije," je prepričan.

Podpira tudi spremembe kmetijske politike, ki bodo upoštevale posebnosti slovenskega kmetijstva, razdrobljenost kmetij in najnovejša znanstvena dognanja. "Naši ukrepi kmetijske politike, ki temeljijo na strateškem načrtu slovenske kmetijske politike, zaenkrat žal ne odgovarjajo optimalno na potrebe manjših slovenskih kmetij," je menil.

Med cilji je izpostavil tudi to, da bodo poskušali v pogajanjih Evropsko komisijo prepričati, da mora skupna kmetijska politika v prihodnjem finančnem načrtu ostati samostojen fond, iz katerega bo mogoče razvijati podeželje in kmetijstvo.

Cigler Kralj je v svoji predstavitvi napovedal tudi debirokratizacijo in digitalizacijo kmetijskega sektorja. V luči tega si bo, kot je dejal, prizadeval za vzpostavitev enotnega digitalnega portala, kjer bodo lahko kmetje na enem mestu urejali vloge, dovoljenja in druge administrativne postopke. "Moja želja je, da se kmetje posvetijo predvsem svoji primarni vlogi, torej delu na kmetiji, ne pa birokraciji, izpolnjevanju vlog, obrazcev in tako naprej," je bil jasen Cigler Kralj.

Kot izjemno pomembno nalogo je izpostavil tudi krepitev manjših družinskih in ekoloških kmetij, ki ohranjajo življenje na podeželju, preprečujejo praznjenje vasi, skrbijo za obdelanost zemlje ter s tem preprečujejo zaraščanje in tudi ustvarjajo delovna mesta.

"Ker je demografija tako pomembna, je izjemno pomembno, da kot bodoči minister, če mi boste zaupali to nalogo, poskrbim za to, da se slovenske vasi in slovensko podeželje prenehajo prazniti. Predpogoj za to pa je, da mora biti življenje na podeželju normalno in vsaj približno enakovredno življenju v urbanih predelih," je poudaril.

Napovedal je tudi krepitev celotne verige preskrbe s hrano s posebnim poudarkom na mladih kmetovalcih. Te želijo konkretno k prevzemu kmetij spodbuditi s tem, da jih nameravajo za pet let oprostiti vseh dajatev in uvesti pavšal za mlade prevzemnike, ki kmetujejo na območjih z omejenimi dejavnimi in imajo nad 400 s tem povezanih točk. Med ukrepi je omenil tudi uvedbo turističnega evra za dodatno finančno pomoč tem območjem.

Napoveduje tudi poenostavitve določitve in odmere katastrskega dohodka oz. uvedbe sistema pavšalne obdavčitve. "Uvedli bomo pavšal, ki bo ustrezno prilagojen ter bo omogočil slovenskemu kmetu, da bolj preprosto spremlja in načrtuje svoj finančni vidik svojega dela," je dodal.

Med konkretnimi ukrepi je omenil, da bo treba mehanizacijo, delovne stroje in zemljišča izvzeti iz ugotavljanja družinskih in socialnih prejemkov. "To ni zgolj premoženje lastnika, ampak predstavlja predvsem osnovna delovna sredstva kmetije za pridelavo hrane in ostalih pridelkov ter za vzrejo in tako naprej, zato morajo biti tako tudi obravnavani," je izpostavil kandidat za ministra. Zavzel se je tudi za to, da se v zakon o dolgotrajni oskrbi vrne možnost dolgotrajne oskrbe na kmetijah.

Glede področja zaščite živali je dejal, da se zavzema za ureditev, ki temelji na strokovnosti, zdravi pameti in spoštovanju ljudi, ki vsak dan skrbijo za živali in pridelujejo hrano.

Ob zavedanju pomena gozdov pa bi si na položaju ministra Cigler Kralj želel okrepiti tudi vlogo lastnikov gozdov pri odločanju o njihovem upravljanju. "To pač trenutno ni ustrezno omogočeno. Lastnik nosi vso odgovornost in vse tveganje kot lastnik gozda, nima pa dovolj upravljavskih in in odločevalskih možnosti za skrb za svoj gozd," je poudaril.

Zavzema se tudi za strokovno, uravnoteženo in odgovorno upravljanje populacije divjadi in velikih zveri "z namenom, da se postavi na prvo mesto varnost in dobrobit ljudi".

Napovedal je tudi prenovo zadružnega sistema kot "veznega člena med kmetom in potrošnikom, da bo kmetom omogočal lažje kmetovanje in podporo združevanju zadrug v močne regijske sisteme ter večjo specializacijo panožnih zadrug, usmerjene v razvoj blagovnih znamk in skrajševanje dobavnih verig".

Glede področja varne hrane pa je Cigler Kralj omenil uvedbo sodobnega informatiziranega sistema varne hrane za sledljivost kakovosti in nadzora ter sprotno in pravočasno obveščanje potrošnikov o odkritih nepravilnostih za krepitev ravni varstva potrošnikov.

Nekateri člani odbora iz vrst opozicije so v predstavitvi kandidata za kmetijskega ministra pogrešali pomanjkanje vizije in več konkretnosti. Cigler Kralj jim je odgovoril, da ta temelji na generacijski prenovi, debirokratizaciji, digitalizaciji ter prilagoditvi ukrepov realnosti na terenu, kar je lahko mogoče doseči samo "skozi dialog z deležniki".

Poslanci so pomisleke izrazili tudi do napovedanih sprememb strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. "Ta zgodba se izteka in vam predlagam, da gledate v prihodnost, torej že kmalu bodo na mizi oz. če še niso, na ravni Evropske komisije dokumenti 2028-2032 in predlagam, da čim več energije vložite v to," je dejal Dejan Süč iz Svobode.

Dogajanje na odboru je minilo tudi v znamenju očitkov opozicijskih poslancev o omejevanju časa razprave poslancem s strani predsednice odbora in poslanke Resnice Katje Kokot. Ta je poslance med razpravo opozarjala k skrajšanju razprav, v nasprotnem primeru pa v primeru velikega interesa za postavljanje vprašanj nadaljevanje seje napovedala ob 22. uri.

Poslanec Borut Sajovic je od Kokot zahteval, da jim pojasni podlago v poslovniku DZ za takšno odločitev, obenem pa ji očital nepoznavanje poslovnika in pravil glede podaljševanja sej. Kokot je pojasnila, da je podlaga za to "dovoljenje predsednika DZ". "On je sklical seje odborov in naslednja seja v tem prostoru je ob 15. uri," je dodala.

Kritična do tega je bila tudi poslanka Lena Grgurevič (Svoboda), ki ji je predsednica odbora Kokot izrekla tudi tri opomine, poslanci pa so nato izglasovali, da se poslanki v razpravi na odboru odvzame besedo.

Poslanko Svobode in kmetijsko ministrico v odhodu Matejo Čalušić je zanimalo, ali bo prihodnja vlada ukinila trajno varovana kmetijska zemljišča in znižala odškodnine za pozidavo kmetijskih zemljišč, kot se je "to ponavadi v preteklosti počelo skozi desni populizem", kar je po njenih besedah vodilo v pozidave najboljših kmetijskih zemljišč. Cigler Kralj je zavrnil očitke o desnem populizmu in zagotovil, da bo ščitil slovensko kmetijsko zemljo ter da je treba iti pri tem nasproti kmetu.

Poslanec iz vrst SD Luka Goršek pa je Cigler Kralja vprašal o konkretnih ukrepih, ki jih na kmetijskem ministrstvu načrtujejo na področju dobrobiti živali. "Zame to ni ideološko vprašanja. Mislim, da je Slovenija v preteklih letih naredila pomembne korake naprej na tem področju," je ocenil. Po besedah Cigler Kralja ne bodo šli proti dobrobiti živali, bodo pa poskrbeli tudi za to, da bodo ukrepi življenjski in zdravorazumski.

Sajovic je o Cigler Kralju poudaril, da bo "politično svoj del zgodbe oddelal korektno", pri čemer pa velikih ali drastičnih sprememb v njegovem mandatu ne pričakuje. "Že 14 dni imam v glavi najino debato na kolegiju, kjer si me razsvetlil, da niso pomembna prepričanja in poslanstva, ampak da je to, kar delamo v politiki, predvsem posel. Jaz tega ne vidim tako, še manj pa vidim tako področje kmetijstva, o katerem danes govorimo. To je področje, ki je več kot posel, gre za poslanstvo, ki si zasluži ustrezno težo in ustrezne ukrepe," je menil Sajovic.

Čudil se je tudi temu, da v koalicijski pogodbi niso nikjer omenjene podnebne spremembe. Kot je opozoril Sajovic, živimo v časih, ko ne mine več leto brez ali pozeb ali brez suš ter drugih naravnih nesreč. Zato so tukaj na mestu vprašanja, ali se bo šlo v nadgradnjo sistema zavarovanja, ali se bo iskalo druge solidarnostne mehanizme oz. vlagalo v preventivo.