Po Ropovih besedah na današnji seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije je povsem realno ocenjevati, da bo Slovenija prihodnje leto dosegla zastavljeno inflacijsko stopnjo (od 3,5 do štiri odstotka) in da bo v letu 2007 vstopila v evroobmočje, kamor bo morala vstopiti konkurenčno, z investicijskimi projekti in realno gospodarsko rastjo. "Pomembna naloga čaka vlado na področju davkov," je poudaril predsednik vlade.
Davčna reforma ima po Ropovih besedah jasen namen, in sicer razbremeniti stroške dela in to kompenzirati z večjo obremenitvijo kapitala. Vprašanje pa je, tako premier, ali bo davčna zakonodaja sprejeta v predlagani obliki. Če ne bo, bo po njegovih besedah prišlo do tega, da se bodo posamezni predlagani sistemi rušili, deformirali, kar bo dodatno vplivalo na celotno javnofinančno sliko.
"Naša osnovna ideja je, da začnemo z zakonom o dohodnini in zakonom o davku na dohodek. Takoj, ko sta ta dva zakona sprejeta, pa nadaljujemo z zakonom o davku na izplačane plače. Ta davčni trojček potem povežemo z davčno politiko," je načrte vlade pojasnil Rop, ki je dogovore s sindikati v javnem sektorju o plačni politiki za naslednji dve leti označil za relativno uspešne. "Opredelili smo javnofinančne izdatke, njihovo strukturo, omogočili dodatno varčevanje, dvigovanje pokojninskih skladov in v določeni meri vplivali na splošno indeksacijo v delu javnega sektorju in posledično tudi v celotnem gospodarstvu," je poudaril predsednik vlade.
Dogovor s sindikati javnega sektorja po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja omogoča nadaljevanje z davčno reformo, vendar ob predpostavki, da se skupna davčna obremenitev ne poveča. Pri napovedih za naprej je Mramor previdnejši od predsednika vlade, zato poudarja, da je treba za leta 2005, 2006 in 2007 pripraviti načrt za čimbolj učinkovito porabo javnofinančnih izdatkov in tako sprostiti prostor, da se začnejo postopoma zmanjševati neposredne davčne obveznosti dela.
