Kakšen je vaš komentar odločitve hrvaškega sabora, da razširi jurisdikcijo na Jadranu?
Moje mnenje je, da gre za neprimerno dejanje, ki je v nasprotju s temeljnimi načeli evropske politike. Gre za enostranski ukrep, ki bo povzročil veliko problemov tistim, ki so se zato odločili in tudi vsem državam okoli Jadranskega morja. S tem problemom se moramo žal soočiti.
V Rimu ste se o tem pogovarjali tudi s predsednikom Evropske komisije Prodijem in italijanskim premirjem Berlusconijem. Kakšna je njihova ocena hrvaškega dejanja?
Pogovarjal sem se z več državniki. Tako s Prodijem, Berlusconijem, Solano in Simitisom. Vsi so zelo razočarani nad tem dejanjem Hrvaške, po drugi pa strani poudarjajo evropske principe in potrebo, da se pogovarjamo. Mi vsi pričakujemo, da se bo Hrvaška na koncu vendarle začela pogovarjati in dogovarjati, tako da bomo našli skupne rešitve. Drugače pač v tem življenju ne gre.
Ali je res, kar pravi hrvaška vlada, da je razglasitev ekološko-ribolovne cone za Evropo bolj sprejemljiva od razglasitve gospodarskega pasu?
Za Evropo je vsaka enostranska razglasitev kakršnekoli cone nesprejemljiva. Evropa poziva Hrvaško, da se pogovarja in da razmisli o svojem dejanju.
Ali za Slovenijo sploh obstaja razlika med gospodarskim pasom in ribolovno-ekološko cono?
Bistvene razlike sicer ni, vendar je ribolovna cona vsaj na tem simbolnem, političnem nivoju pomeni neko možnost dogovarjanja in iskanja rešitev. Mi bomo v to smer tudi delovali.
Hrvaška naj bi ekološko-ribolovno cono uveljavila čez leto dni, do takrat naj bi se, sodeč po razpravah v saboru, s sosedi še pogajali. Se je Slovenija sploh pripravljena pogajati, potem ko jo je Hrvaška že postavila pred izvršeno dejstvo?
Ne gre samo za Slovenijo, ampak za vse države ob jadranskem morju. Mi smo se danes o tem, kako v tej situaciji nastopiti, pogovarjali z evropskimi politiki. S predsednikom italijanske vlade Berlusconijem smo se dogovorili, da že v naslednjem tednu začnemo skupaj pripravljati naša skupna stališča. V ponedeljek se srečata zunanja ministra Italije in Slovenije. Rešitev lahko iščemo znotraj skupne ekološke in ribiške cone, vendar jo morajo razglasiti vse države ob jadranskem morju in skupaj se moramo dogovoriti za rešitve in načine urejanja. Vendar bo sedaj to bistveno težje, saj so na hrvaški strani nekatere stvari prejudicirali in bo težko storiti korak nazaj.
Ali morda v vladi razmišljate, če do tega dogovora ne bi prišlo, o kakšnih povračilnih ukrepih? Poslanec Jelinčič je na primer pred časom predlagal poostritev oziroma celo spremembo mejnega režima, tako da bi Hrvaško dejansko odrezali od Evrope.
V tem trenutku je za nas ključno, da ne pademo v konfliktne situacije in da ne gremo po poti Hrvaške, po poti enostranskih ukrepov in konfliktov. Za nas je ključna evropska politika in evropske rešitve. Mi bomo zato rešitve iskali znotraj EU in evropske komisije. Če bomo nastopili skupaj, kot Evropska unija, bomo bistveno močnejši in bomo lažje iskali primerne in bolj sprejemljive rešitve.
