Premier je v odgovoru na prošnjo poslanca Marka Diacija (SMS) za komentar nedavnih izjav zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da gre pri vstopanju v obe organizaciji, EU in Nato, za dve plati iste medalje, še poudaril, da gre pri vključevanju v evroatlantske integracije za dve plati enega zunanjepolitičnega cilja. Sicer pa je odločitev za članstvo v Nato odločitev tako vlade kot velike večine političnih strank, je poudaril Rop.
Sočasno vstopanje v obe integraciji se zrcali skozi pomembne dokumente DZ: deklaracija o zunanji politiki RS jasno govori, da je strateški razvoj in varnostni interes Slovenije vključitev v obe integraciji, resolucija o strategiji nacionalne varnosti, ki jo je DZ sprejel junija 2001, poudarja, da je prednostna naloga zunanje politike vključitev v EU in Nato.
Ob tem velja poudariti, da je bila konec lanskega leta sprejeta posebna deklaracija o EU in Nato, v kateri se poudarja strateško partnerstvo med obema integracijama, pa tudi nekatere temeljne principe, ki vežejo obe organizaciji, poudarja pa se, da Nato podpira evropsko varnostno in obrambno politiko. Jasno je, da gre za proces, ki ga je treba obravnavati v sklopu, o katerem je govoril zunanji minister, pa tudi ločeno, da se posebej preverja argumente za in proti tako vstopu v EU kot tudi Nato, je poudaril premier Rop, ki je v tej vlogi na seji DZ prvič odgovarjal na poslanska vprašanja.
V odgovoru na Diacijevo poslansko vprašanjem v zvezi z nedavnimi izjavami obrambnega ministra Antona Grizolda, da bo treba v primeru neuspelega referenduma o vstopu v Nato morda znova uvesti naborniški sistem, v katerega bi bilo treba vključiti tudi ženske, pa je premier poudaril, da naborništva žensk ne bo pod nobenim pogojem.
Kot je dejal Rop, je minister Grizold že sam dovolj pojasnjeval, kaj je mislil z izjavo o naborništvu. Nedvomno drži teza, da smo se v Sloveniji odločili za profesionalizacijo SV, saj za to obstajajo številni razlogi in argumenti. Premier je prepričan, da bomo, če bo referendum o vstopu v Nato uspel, profesionalizacijo izvedli v predvidenih rokih. Če se to ne bo zgodilo, pa bo nedvomno potreben razmislek o tem, na kakšen način izvesti profesionalizacijo in s kakšno dinamiko.
Na dodatno vprašanje poslanca, ali se bo profesionalizacija nadaljevala, tudi če se volivci ne odločijo za vstop v Nato, pa je Rop odgovoril, da je bila odločitev za profesionalizacijo SV zavestna, saj članstvo izboljšuje kvaliteto SV, posledično tudi nacionalno varnost. Jasno pa je, da brez članstva v Nato profesionalizacija pomeni večje stroške in daljše časovno obdobje - po ocenah ministrstva za obrambo in SV do leta 2008. Vstop Slovenije v Nato pa bi omogočil profesionalizacijo SV do leta 2004. Torej: profesionalizacija da, vendar v daljšem časovnem roku, v kolikor se ne bi odločili za višji delež BDP za te namene, je dejal Rop.
