Med konkretnimi ukrepi je Rop med drugim omenil ukrepe, ki so povezani s plačno politiko v javnem in zasebnem sektorju, fiskalno politiko in racionalizacijo izdatkov znotraj proračuna (materialni stroški, reforma javne uprave, centralizacija nabav), prestrukturiranje davčne uprave, davčno reformo, ukrepe za zniževanje inflacije in uravnotežene javne finance ter ukrepe za povečevanje zaposlovanja. Rop je tudi poudaril, da mora vlada skrbeti, da ne pride do visokega strukturnega primanjkljaja, ki bi ga bilo v prihodnosti nemogoče odpraviti.
Po besedah premiera bodo v nov gospodarski program vključene tudi ugotovitve s ponedeljkove seje strateškega sveta za gospodarstvo. Kot je znano, so člani sveta ob obravnavi analize o občutljivosti slovenskega gospodarstva na spremembe v okolju, ki jo je pripravila projektna skupina pod vodstvom Janeza Prašnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete, prišli do skupne ocene, da bo ob vstopu v Evropsko unijo v letu 2004 prišlo do nekaterih sprememb v okolju in do pomembnih pritiskov zlasti na javne finance.
Z vstopom v Unijo se bo morala povečati prilagodljivost našega gospodarstva. To naj bi, kot pravi Rop, dosegli predvsem z omejeno rastjo plač v javnem sektorju. Temu ukrepu se bo pridružilo tudi prezaposlovanje, možno pa je tudi odpuščanje. V javnem sektorju naj bi tudi omejili materialne stroške, in sicer predvsem z določitvijo gornje meje povračil za prevoze na delo, dnevnice pa bi znižali na raven dnevnic v gospodarstvu.
Nižjo inflacijo naj bi dosegli z nadaljevanjem politike nadzorovanih cen, prav tako bodo še naprej nadzorovane trošarine na naftne derivate, do leta 2004 pa naj bi tudi ukinili večino carin na kmetijske proizvode. Vlada si je po njegovih besedah za cilj postavila tudi vzdržno rast gospodarstva, s poudarkom na inovacijah.
Z davčnimi olajšavami naj bi dosegli tudi zaposlovanje oseb z visoko izobrazbo. Ravno učinkovitost davčne uprave se bo znašla pod drobnogledom. Država želi izterjati stare davke, med drugim tudi tako, da se bodo neplačani davki podjetij spremenili v lastniške deleže države oziroma lokalnih skupnosti.
Rop verjame v preživetje koalicije
Rop na osnovi opravljenih razgovorov s koalicijskimi partnerji ocenjuje, da obstaja "kar velika možnost, da bomo prišli skupaj". To je Rop povedal v odgovoru na novinarsko vprašanje, ali še vedno ocenjuje, da bo nedeljski vrh koalicije tvegan z vidika obstoja zveze štirih vladnih strank. Ne glede na to oceno pa predsednik LDS poudarja, da bo šlo v nedeljo na Brdu pri Kranju le za enega od sestankov, na katerem bodo govorili o prioritetah koalicije. "Prava in ključna preizkušnja pa bo priprava proračunov za prihodnji dve leti, ko se bo direktno, konkretno govorilo o proračunskih postavkah," je dejal Rop.
Premier je sicer ponovil, da bo na sestanku vodstev, ministrov in poslancev koalicijskih strank osrednja točka gospodarski program vlade, ki ga je predstavil na uro in pol trajajoči novinarski konferenci. Gre pravzaprav za program učinkovite vključitve Slovenije v Evropsko unijo. "Če bomo ugotovili, da katera od strank tega ne želi zaradi političnih razlogov, ker gre za nekatere ukrepe, ki morda niso všečni, ker se bližajo volitve, potem seveda ne moremo sodelovati in glede tega ni nobenega dvoma," je pojasnil Rop.
