Predsednik vlade Anton Rop se je v okviru obiska v Vatikanu danes sešel z državnim tajnikom Svetega sedeža Angelom Sodanom, s katerim sta izmenjala ratifikacijske listine sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, s čimer je t.i. vatikanski sporazum tudi začel veljati.
Odnosi z Vatikanom se relativno uspešno razvijajo
Kot je po pogovorih povedal Rop, sta s Sodanom ocenila dosedanje odnose med katoliško cerkvijo in državo na različnih področjih - predsednik vlade je omenil šolstvo, obrambo in nedavne spremembe zakonodaje, ki omogočajo bogoslužje v zaporih - in menila, da se ti relativno uspešno razvijajo. O verouku v šolah nista govorila, Rop pa je poudaril, da sporazum potrjuje že sklenjene dogovore in da Slovenija ne vidi potrebe po odpiranju tega vprašanja, saj je verska vzgoja že zagotovljena v zasebnih šolah.
Rop in Sodano sta se dotaknila tudi mednarodne politike, zlasti razmer na Balkanu, kjer sta podprla približevanje držav tega območja Evropski uniji, seveda ob pogoju, da izpolnijo merila, ki jih postavlja EU. Kot je dejal premier, nista posebej govorila o odnosih med Slovenijo in Hrvaško, poleg tega pa po njegovem mnenju ni potrebno posredništvo Vatikana pri urejanju spora glede ekološko-ribolovne cone na Jadranu, o čemer je bilo slišati pred časom.
Dotaknila sta se tudi omembe krščanskih korenin Evrope v preambuli nove evropske ustavne pogodbe. "Glavnega tajnika sem seznanil z našimi ocenami, da so v tem trenutku, kar se tiče ustavne pogodbe, druga vprašanja precej bolj odprta, bistveno bolj aktualna, in pojavlja se vprašanje ali bo to temo možno odpreti," je dejal premier Rop. Sicer pa Slovenija omembi krščanskih korenin v ustavi ne nasprotuje.
Srečanje s papežem
Premiera Ropa je sprejel tudi papež Janez Pavel II., ki je po srečanju dejal, da sporazum priča o tem, da Slovenija razume pomen nadaljevanja dobrih odnosov s Svetim sedežem. Papež je še dodal, da se zaveda želje Slovenije po uspešnem delovanju v Evropi, pri čemer naj se država po njegovih besedah navdihuje iz krščanskih vrednot, ki so del njene kulture in zgodovine.
Papeža je premier povabil, naj znova obišče Slovenijo. Papež je odvrnil, da bo to z veseljem storil, če bo le mogel. Rop mu je nato izročil pozlačeno kopijo keliha, ki ga je oblikoval Jože Plečnik, papež pa sloveskemu premieru zbirko dvajsetih zlatnikov, ki so jih v Vatikanu izdali ob lanski 25. obletnici njegovega pontifikata. Vladna delegacija je obisk končala z ogledom papeževe zasebne kapele Odrešenikove matere, ki jo je poslikal Prešernov nagrajenec Marko Rupnik.
Vatikanski sporazum v veljavi
Danes je v veljavo stopil vatikanski sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, ki ga je DZ ratificiral že 28. januarja. Vatikanski sporazum, ki je bil podpisan 14. decembra 2001, pravno-formalno potrjuje odnose med katoliško cerkvijo, kanonskim pravom in pravnim redom Slovenije, ki že veljajo. Sporazum ureja pravna vprašanja med Slovenijo in Svetim sedežem ter izhaja iz dvojne narave razmerja med državo Slovenijo in Svetim sedežem kot subjektom mednarodnega prava in hkrati vrhom katoliške cerkve ter razmerja med Slovenijo in katoliško cerkvijo v Sloveniji.
Dolgotrajna pogajanja v znamenju zapletov
Slovenija in Sveti sedež sta pogajanja o vatikanskem sporazumu začela leta 1999, a so nato pogajanja zaradi zapletov na slovenski strani zastala in so se nadaljevala šele po parlamentarnih volitvah v Sloveniji leta 2000. Končana so bila konec leta 2001, sporazum pa sta 14. decembra 2001 podpisala zunanji minister Dimitrij Rupel in takratni tajnik Svetega sedeža za odnose z državami, nadškof Jean Louis Tauran. Vlada se je nato, da bi odpravila dvome o skladnosti sporazuma z ustavo, januarja 2002 ob sprejemu predloga zakona o ratifikaciji sporazuma odločila vatikanski sporazum poslati v presojo ustavnemu sodišču.
Sodišče je marca istega leta vlado pozvalo, naj vlogo dopolni, trije ministri ZLSD, stranke, ki je imela o sporazumu največ dvomov, pa so ob vladnem ustavnemu sodišču posredovali še svoje stališče. Ustavno sodišče je 19. novembra lani soglasno sprejelo mnenje, da sporazum s Svetim sedežem ni v neskladju s slovensko ustavo, a le, če se razlaga, da bo katoliška cerkev pri svojem delovanju v Sloveniji upoštevala pravni red države. DZ je sporazum s 44 glasovi za in 12 proti ratificiral 28. januarja.
