Anton Rop je kot nesprejemljivo ocenil ravnanje notranjega ministra Dragutina Mateja, ki "prek svojih pristojnosti posega v delo policije, s čimer Slovenija postaja policijska država".
V LDS že dalj časa opažajo nenavadna ravnanja ministra za notranje zadeve, ki očitno posega na področje delovanja policije prek svojih pristojnosti, krši zakon o policiji, poskuša prevzeti vlogo generalnega direktorja policije in kot politični funkcionar poskuša določati posamezne kadrovske rešitve znotraj policije, pravi Rop. Minister za notranje zadeve ustavlja tudi schengenski program in s tem negativno vpliva na varnosti položaj Slovenije znotraj Evropske unije. "To je nesprejemljivo in če se bo nadaljevalo, bo treba poseči po ustreznih mehanizmih, da bomo zavarovali slovensko državo," je dejal predsednik LDS. V stranki upajo, da bo predsednik vlade Janez Janša posegel v takšno neprimerno delovanje in preprečil "popolno politizacijo slovenske policije", sicer pa bo liberalna demokracija posegla po instrumentih, ki so opoziciji na voljo.
Prihajajo politčne zamenjave?
V liberalni demokraciji opozarjajo na nekatera neprimerna ravnanja in poteze vladne koalicije, predvsem na področju kadrovanja. Poteza vlade, ki je zavrnila imenovanje Janeza Prijatelja na mesto generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), je po Ropovem mnenju del političnih zamenjav, ki se pripravljajo. Janez Prijatelj je vedno strokovno vodil ZPIZ in nikoli ni ravnal politično in v povezavi s katero koli politično stranko. Poteza vlade, ki ni soglašala z njegovim imenovanjem je del političnih zamenjav, ki se pripravljajo, prav tako kot v času Bajukove vlade. "Vsi tisti, ki niso prave politične barve, bodo odstranjeni, ne glede na to, ali so strokovni in sposobni. Važno je, da pripadaš pravi politični stranki," ocenjuje Rop.
LDS pripravila predloge za spremembo ustave
LDS je pripravila predloge za spremembo ustave, ki se nanašajo na vprašanja, povezana z ustanavljanjem pokrajin, referendumom ter oblikovanjem vlade, in so pripravljeni na podlagi predlogov, ki jih je za spremembo zaokroženih sklopov ustave v prejšnjem mandatu predlagala tedanja vlada. V tako oblikovano besedilo so vključene tudi nekatere rešitve, ki so rezultat iskanja zadostne podpore med strankami. Predsednik liberalne demokracije Anton Rop je danes o predlogu stranke obvestil vse predsednike parlamentarnih strank in jim predlagal, da v naslednjem mesecu opravijo usklajevanja glede predlaganih rešitev sprememb ustave in poskušajo priti do ustrezne ustavne večine v državnem zboru. Rop je namreč prepričan, da v novem parlamentarnem sklicu obstaja realna možnost za uskladitev na področju ustavnih sprememb, o katerih v minulem mandatu v državnem zboru niso prišli do ustreznega soglasja.
V LDS so že na začetku mandata poudarili, da vidijo ustavne spremembe kot eno tistih stičnih točk, pri katerih lahko opozicija in koalicija sodelujeta in iščeta skupne rešitve, je na novinarski konferenci dejal Rop. Primerno bi bilo, da bi začeli z iskanjem rešitev na področjih referenduma, izvolitve vlade in decentralizacije, saj je o teh področjih že tekla beseda v prejšnjem mandatu. Čeprav jim v minulem mandatu ni uspelo najti skupnega jezika, je Rop prepričan, da za spremembe ustave na teh področjih obstaja interes. V naslednjih mesecih bo jasno, kako zrele so slovenske politične stranke: ali gre zgolj za prestižne boje ali pa realen interes, da do teh ustavnih sprememb pride, pravi Rop. Dvotretjinska parlamentarna večina, ki je potrebna za spremembe ustave, je namreč mogoča, je prepričan nekdanji predsednik vlade, ki nekaj več težav pričakuje le pri ustavnih spremembah na področju referenduma.
