Kot je poudaril Rop, so vsi sodelujoči na zasedanju zadovoljni s sprejemom ustavne pogodbe, saj je bil po napornih in dolgotrajnih pogajanjih dosežen ustrezen kompromis. Kar zadeva uresničitev slovenskih zahtev glede glavnih odprtih vprašanj, pa je je premier menil, da so bile te uresničene "od 105 do 110-odstotno".
Rop najbolj zadovoljen glede sestave Evropske komisije
Med dosežki pogajanj, s katerimi je Ljubljana lahko še posebej zadovoljna, je premier izpostavil dogovor o sestavi Evropske komisije, kjer naj bi leta 2014 sicer prišlo do zmanjšanja števila komisarjev - to naj bi ustrezalo dvema tretjinama članic - vendar pa je možno na podlagi izkušenj iz obdobja dveh vmesnih mandatov ta dogovor s soglasjem tudi spremeniti. "Tako smo se še bolj približali stališčem skupine enakomislečih držav in zlasti Slovenije, ki je že v preteklosti predlagala sprejem dokončne odločitve glede velikosti komisije leta 2014," je dejal Rop.
Sam je sicer menil, da se bo leta 2014 izkazalo, da je v veliki uniji od 18 do 20 komisarjev premalo in bo prišlo do dogovora o večjem številu članov bruseljske ekipe.
Uspešni tudi glede odločanja v Svetu EU
Enakomisleče države so bile uspešne tudi pri določilih o glasovanju z dvojno večino v Svetu EU, saj jim je prvotni predlog irskega predsedstva - ta je predvideval, da bi bila za sprejem odločitve potrebna večina 55 odstotkov članic, ki hkrati predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva - uspelo dopolniti z zahtevo, da mora odločitev podpreti najmanj 15 držav. Ko se bo unija razširila na 27 članic, naj bi sicer odstotek upadel na 55,5 odstotka, kar pa je še vedno bolje glede na prvotni predlog.
"V vmesnem obdobju bodo torej imele male države pomembnejšo vlogo, kot je bilo sprva predvideno, Slovenija pa bo imela v Svetu EU celo večjo težo, kot jo predvideva sedanja ureditev na podlagi Pogodbe iz Nice - ta posamezni članici podeljuje določeno število glasov - oziroma je bila predvidena v osnutku ustavne pogodbe", ki ga je pripravila evropska konvencija, kar je za Slovenijo več kot sprejemljivo, je poudaril Rop.
Zadovoljen tudi zunanji minister Rupel
Z dosežkom je bil zadovoljen tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je poudaril, da se s sprejemom ustave končuje dolgotrajen proces, ki se je začel z odločitvijo voditeljev unije na vrhu v Nici konec leta 2000, da naj bi preostala odprta vprašanja rešila nova institucionalna reforma, leto dni kasneje pa so na zasedanju v Laeknu za pripravo osnutka pooblastili konvencijo o prihodnosti Evrope. Posebej je minister zadovoljen ob dejstvu, da je doseženi rezultat skoraj na ravni dogovora konvencije, vendar s pomembnimi izboljšavami pri nekaterih ključnih vprašanjih.
Minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl pa je prepričan, da je sprejem ustavne pogodbe poleg omenjenih vprašanj za Slovenijo pomemben tudi v delu, ki se nanaša na evroobmočje ter na izvajanje pakta o stabilnosti in rasti, temeljnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evroobmočja. Omenil je tudi pomen, ki ga ima dokument za nadaljnje ukrepe na področju koordinacije gospodarskih politik v smeri večje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. "To je za Slovenijo kot odprto gospodarstvo še zlasti pomembno, saj bo v prihodnje lažje dosegati dodatne kompromise," je dejal Cvikl.