Kot rdeča nit se je v razpravi v Evropskem parlamentu pokazala potreba po večji varnosti v EU, je odgovoril na vprašanje, kateri so danes največji izzivi EU. Varnost postaja ena izmed pomembnejših prednostnih nalog EU, ob tem ostajajo nekatere, ki so veljale tudi prej. Ena izmed njih je vsekakor vzdržen razvoj, poleg tega zeleni prehod, konkurenčnost EU, je naštel.

Glede na razpravo smo daleč od tega, da bi EU lahko razpadla, je dejal. EU se po njegovih besedah lahko razmeroma uspešno spopada z izzivi, ki so povezani z gospodarskim razvojem, nenazadnje tudi glede denarne politike in območja z evrom. Glede varnosti pa bomo po njegovih besedah verjetno priča spremembam, ki bodo šle v smer, da bo EU sprejela dodatne ukrepe na področju migracijske politike, pa tudi glede obrambnih sposobnosti celotne EU.

Nekdanji slovenski premier, ki je pred pred 20 leti v Atenah skupaj s takratnim predsednikom Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom podpisal pristopno pogodbo, je ocenil, da so bila pričakovanja takrat dokaj uresničljiva."Vedeli smo, da vstopamo iz območja, kjer je bila lahko Slovenija najbolj uspešna, pa ji ni bilo treba biti pretirano konkurenčen. Zavedali smo se, da vstopamo v družino najbolj konkurenčnih, modernih in demokratičnih držav in da bomo soočeni s številnimi problemi," je dejal.

Med izzivi, s katerimi se je država spopadla, je poudaril, da je bilo najprej treba prestrukturirati gospodarstvo, številne panoge in dejavnosti; znašli smo se pred številnimi izzivi na področju privatizacije, učinkovitega vodenja ekonomske politike, izzivi so bili posebej veliki, ker je Slovenija vstopila v območje z evrom.

Obdobje po vključitvi Slovenije v EU je bilo po njegovih besedah uspešno. Sloveniji je uspelo obdržati stabilen gospodarski razvoj, prebrodila pa je tudi dve veliki krizi, ki sta bili sicer globalni – finančna kriza, kjer je bila Slovenija med državami, ki so bile najbolj na udaru, ter covidska kriza. V tej krizi se je pokazala evropska solidarnost, je poudaril.

Pri tem je, tako kot tudi v razpravi, poudaril pomen solidarnosti, ki je po njegovem prvi pogoj za razvoj celotne Evropske unije, kar se je pokazalo pri covidski krizi in kar se bo pokazalo tudi v prihodnosti. "Brez solidarnosti med najbolj in najmanj razvitimi članicami EU ne more preživeti," je opozoril. Glede notranjepolitičnih razmer v Sloveniji je dejal, da se "na ravni dnevne politike dogaja to, kar se dogaja, in to moramo sprejeti".

Zlasti v luči evropskih volitev pa se moramo zavedati, da so politiki in politike različni. "Zato je pomembno, da volimo in da volimo tiste, za katere ocenjujemo, da kljub temu da niso popolni, lahko največ doprinesejo k skupnemu razvoju." "Najslabše, kar se lahko zgodi, je, da ne gremo na volitve in pristanemo na prepričanje, da so vsi politiki enaki," je sklenil Rop.