"Veselim se že referenduma in prepričan sem, da bo odločitev slovenske vlade za vstop v EU na njem potrjena," je dejal Romano Prodi po pogovorih z Ropom. Predsednik Evropske komisije je še dodal, da bo Slovenija s petnajsterico 16. aprila podpisala pristopno pogodbo in 1. maja 2004 postala polnopravna članica povezave.
V uspeh referenduma je trdno prepričana tudi slovenska vlada, je poudaril Rop, ki je Prodiju še zatrdil, da bo država storila vse, da bo na polnopravno članstvo ustrezno in pravočasno pripravljena. "Slovenija se intenzivno pripravlja na vstop v EU in tudi na izvajanje skupnih politik v njej," je zatrdil Rop. Prvi naslednji korak vlade na tej poti bo sicer potrjevanje pristopne pogodbe, predlog katere je Slovenija prejela danes.
Robertson: Slovenija bo v zvezi Nato zelo dobrodošla
Generalni sekretar Nata George Robertson, da se bodo pomena in koristi članstva v Natu zavedali tudi slovenski volivci, ko bodo 23. marca na referendumu odločali o vstopu države v zavezništvo. "Članstvo v zvezi Nato je pomembna zadeva in zelo malo držav to ve tako dobro kot Slovenija. Njena neodvisnost in stabilnost je povezana tudi z ukrepanjem zavezništva leta 1999 pri reševanju konflikta v nekdanji Jugoslaviji in pri odpravljanju grozljivih posledic, ki jih je imel za regijo," je dejal Robertson. "Ljudje bodo čez nekaj tednov potrjevali odločitev vlade za vstop v Nato in upam, da bodo ravnali z vso resnostjo in zrelostjo, ki jo imajo," je dodal generalni sekretar.
"Slovenija bo postala članica najuspešnejše vojaške zveze, kar jih svet pozna, postala bo del skupnosti, ki razmišlja svobodno in deli skupne vrednote, dobila bo priložnost sodelovati v oblikovanju skupne varnosti v prihodnosti. Res je, da pride do razhajanj tudi v zavezništvu - kar zdaj najbolje ponazarja iraška kriza - toda ob koncu dneva je vedno doseženo soglasje," je svoje besede utemeljil Robertson, ki namerava takšno sporočilo državi prinesti tudi v začetku marca, ko jo bo obiskal.
Slovenski premier o iraški krizi in vključevanju v Nato
Primer iraške krize je med argumenti, ki govorijo v prid članstvu Slovenije v zavezništvu, je izpostavil tudi premier Rop. "Potekajoče dogovarjanje v Severnoatlantskem svetu o zaščiti Turčije v primeru vojne proti Iraku je dober dokaz, da imajo tudi majhne države v zvezi Nato pomemben položaj. Ne glede, da to povzroča tudi konkretne težave, ima zavezništvo demokratične temelje in rešitve doseže v soglasju," je dejal Rop. "Obenem gre za dokaz, da je zveza Nato dolgoročno zagotovilo za popolno varnost s strani vseh članic," je menil.
Pri tem je premier Rop tudi opozoril, da se zveza Nato ne odloča o vojaškem posredovanju v Iraku, temveč le, kdaj in kako zagotoviti zaščito eni svojih članic. Kar se iraške krize tiče, pa je stališče Slovenije jasno: v zvezi z iraško krizo Slovenija podpira rešitve, ki bodo sprejete v Združenih narodih oziroma v njihovem Varnostnem svetu, je menil. Takšno stališče je po njegovi oceni jasno zavzela v zadnjih dneh. "Izjava zunanjih ministrov Vilniuške deseterice v zadnjem delu jasno govori, da bo Varnostni svet tisti, ki bo sprejel končne odločitve v zvezi z Irakom," je dejal Rop. "Poleg tega pa je Slovenija podprla tudi deklaracijo EU v tej smeri," je dejal.
Da bo iraška kriza oziroma morebitna vojna vplivala na potek oziroma izid slovenskega referenduma o vstopu v Nato, je Rop sicer priznal, a je bil kljub temu optimist.
