Dosedanji predsednik LDS Anton Rop je bil na sobotnem kongresu na Bledu po slabih dveh letih vodenja stranke kot edini kandidat ponovno izvoljen za predsednika liberalne demokracije. Nekdanji premier je prejel 320 glasov delegatov, proti jih je glasovalo 61, 12 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Rop je v nagovoru delegatom dejal, da njihovo zaupanje razume kot zavezo za spremembe na kadrovskem, organizacijskem in programskem področju v stranki. Slovenija potrebuje dobro in konstruktivno opozicijo, pravi Rop, ki je prepričan, da se bo LDS v novi vlogi uspešno uveljavila.
Za podpredsednike največje opozicijske stranke so bili izvoljeni nekdanja pravosodna ministrica Zdenka Cerar (dobila je 312 od 390 veljavnih glasov), nekdanji prometni minister Marko Pavliha (297 glasov), poslanka in domžalska županja Cvetka Zalokar Oražem (286 glasov), poslanec v Evropskem parlamentu ter nekdanji poslanec in večkratni minister v Drnovškovih vladah Jelko Kacin (279 glasov) in poslanec Rudolf Moge (209 glasov). Tekmo za podpredsedniško mesto je sicer "za las" zgrešil nekdanji poslanec in nekdanji predsednik podmladka LDS Roman Jakič (207 glasov), medtem ko sta manj kot 100 glasov prejela predsednik sveta seniorske organizacije Nikolaj Žibret (97 glasov) in nekdanji direktor urada za invalide Luj Šprohar (57 glasov).
Tako so se od podpredsedniških funkcij poslovili vsi trije dosedanji podpredsedniki. Majda Širca in Slavko Gaber, ki je vodil volilni štab poraženke oktobrskih volitev, nista kandidirala, medtem ko je dolgoletni vodja poslanske skupine Tone Anderlič v zadnjem trenutku umaknil svojo kandidatura iz protesta proti izglasovani statutarni spremembi, ki je število podpredsedniških mest povečala s tri na pet.
LDS spremenila svoj statut
Delegati kongresa LDS pa so pred tem s 136 glasovi za in 59 proti sprejeli spremembe statuta, po katerih generalnega sekretarja ne bo več volil kongres, ampak svet stranke na predlog predsednika. Le s tremi glasovi proti je bil sprejet tudi predlog predsednika stranke Ropa, da lahko svet na predlog predsednika ustanovi vlado v senci. Delegati so bili naklonjeni še kompromisnemu predlogu o manjši razširitvi izvršnega odbora z 12 na 15 članov, nekaj od teh bo predlagal predsednik, izvolil pa svet. S tesno večino (217 za, 172 proti) je bil sprejet tudi predlog o povečanju števila podpredsednikov s tri na pet ter predlog o obvezni ustanovitvi pokrajinskih odborov LDS.
S spremembami volitev generalnega sekretarja te funkcije ne bo več opravljal Peter Jamnikar, ki se tako umika iz aktivne politike. Za položaj generalnega sekretarja naj bi se zanimala Leo Kremžar in Irma Pavlinič Krebs, ki naj bi imela več možnosti.
Vlada v senci?
Oblikovanju vlade v senci sta nasprotovala Peter Božič z argumentom, da stranka že pozna programske odbore, in Ivo Vajgl, ki je menil, da mora to funkcijo opraviti predvsem poslanska skupina in da gre za prehitro odločitev za takšno določbo. Rop je pojasnil, da nova statutarna določba ni obvezujoča, njen namen pa je v senčno vlado vključiti čim širši krog ljudi - poslance, nekdanje ministre in poslance ter strokovnjake.
Vendar je predlog pred četrtkovo sejo sveta umaknil. Po danes sprejetem kompromisnem predlogu (241 za, 41 proti) glede sestave izvršnega odbora vpliv predsednika na izvolitev nekaj članov izvršnega odbora ostaja, predsednikov pokrajinskih odborov pa v izvršnem odboru ne bo. Po položaju bodo v tem organu tako kot doslej sedeli predsednik, podpredsedniki, generalni sekretar, vodja poslanske skupine, predsednik sveta ter predsednika podmladka in seniorske organizacije.
"Žolčna" razprava glede pokrajinskih odborov
Najbolj dolgotrajna razprava se je odvila glede obveznega oblikovanja pokrajinskih odborov. Nasprotniki so argumentirali, da veljavni statut že omogoča njihovo ustanovitev ter da bo temeljita razprava in celovita ureditev tega vprašanja potekala na programskem kongresu. Večina pa se je strinjala z Irmo Pavlinič Krebs, da se je treba na lokalni ravni čim prej okrepiti.
Povečanje števila podpredsednikov na pet je predlagal Viktor Žakelj, ki tako Zdenka Cerar meni, da se mora ekipa okrog predsednika stranke okrepiti. Kljub pomembni spremembi statuta pa razprave o tem predlogu ni bilo.
Kongres LDS je prekinil delo, saj imajo delegati ter kandidati za predsednika in podpredsedniška mesta čas za vlaganje kandidatur in dajanje soglasja h kandidaturam. Na kandidatno listo se lahko v skladu s statutom uvrstijo tisti kandidati, ki jih bo predlagal vsaj en delegat in ki bodo dobili podporo vsaj tretjine navzočih delegatov.
Poraz zaradi starih grehov
V analizi volilnega poraza je Rop ocenil, da razlog ni v novih obrazih v stranki, ampak "v starih grehih". Zavrnil je kritike, da se je stranka preusmerila preveč v levo. "Na največje ovire smo naleteli prav zaradi izkazovanja naše liberalnosti, ne zaradi njenega pomanjkanja. Ni šla LDS preveč v levo, liberalnost je bila razglašena za levičarstvo," je prepričan Rop.
Med napakami LDS je Rop naštel dolgoletno vladanje, slabo povezanost med lokalnimi odbori in centralo ter med poslansko skupino in stranko, poudarjanje le vladnega delovanja stranke, oblikovanje široke koalicije, "ki to dejansko ni bila", in napačen pristop do vprašanja izbrisanih. Delegati liberalne demokracije so se v razpravi po analizi položaja stranke dosedanjega predsednika Ropa osredotočili na vzroke za neuspeh na oktobrskih parlamentarnih volitvah in na rešitve, ki naj bi jo znova pripeljale na oblast. LDS mora izoblikovati razpoznaven in jasen alternativni politični program, ki bo konkuriral sedanji oblasti. Da pa lahko to naredi, se mora bolj približati članstvu in prilagoditi delo stranke opozicijski drži. Večina delegatov je v razpravi napovedala popolno podporo Ropu. Znova pa je bilo slišati mnenje, da bi moral s svoje funkcije odstopiti že po volilnem porazu in da je današnji kongres zgolj "kongres zamujenih priložnosti".
Novoizvoljeno vodstvo le za dve leti
Na današnjem kongresu izvoljeno vodstvo bo imelo sicer le dveletni mandat, saj gre pravzaprav za nadomestne volitve, ker bo pet vodilnih funkcionarjev odstopilo. V skladu s statutom bi lahko sicer funkcije opravljali le do januarja 2006, saj se takrat izteče mandat svetu stranke in s tem tudi vsem organom LDS. Zato aktualni predlog sprememb statuta v prehodnih določbah predvideva, da se mandat svetu podaljša do lokalnih volitev, takoj po njih pa bi tudi v luči volilnih rezultatov organizirali kongres in ocenili delo vodstva stranke, izvoljenega na Bledu.
