Rop je članom DS podal kratko oceno pripravljenosti Slovenije na vstop v EU. Država se na vstop v unijo pripravlja že deset let in 1. maja 2004 se bo po Ropovem mnenju pokazalo, kako dobro smo se pripravili. "Do vstopa je ostalo le malo časa," je dejal in pri tem med področji, kjer bo potrebno opraviti še nekaj nalog pred vstopom, izpostavil predvsem pravosodni sistem.
Predsednik vlade sicer pričakuje, da bo članstvo Slovenije v EU državljanom prineslo pocenitev živilskih izdelkov in izboljšanje življenjskega standarda. Sam meni, da se bodo spremembe plač in pokojnin dogajale počasneje in v manjši meri, a na bistveno bolj transparenten način, premiki pa bodo opaznejši.
V zvezi z gospodarstvom je Rop dejal, da je gospodarska rast v Sloveniji relativno dobra, saj smo izpostavljeni okolju, ki je v relativno slabem položaju. Izpostavil je vezanost slovenskega na evropsko gospodarstvo, ki pogojuje dogajanje v državi. Slovenija sicer po njegovih besedah dosega boljšo gospodarsko rast kot celotna EU. Za letos je napovedana 3,2 odstotna rast, ki je trikrat višja od napovedane 0,8-odstotne rasti v EU.
Za Slovenijo pa po besedah Ropa ostaja problem inflacija - cilj vlade je stopnjo inflacije v letu 2003 spraviti pod 5,5 odstotka in pod 5 odstotkov v letu 2004. Skupaj z Banko Slovenije vlada sicer pripravlja program za vstop v evropski tečajni mehanizem ERM II.
V EU bi lahko pristali "na trdih tleh"
V nadaljevanju so svoja stališča in vprašanja v zvezi z vstopom Slovenije v EU predstavili tudi državni svetniki. Anton Peršak je opozoril na položaj kulture (v tem okviru nacionalne identitete) in statusa zaposlenih na tem področju ter posvaril pred krčenjem pravic. Jože Stanič (interesna skupina delodajalcev) je menil, da bo pridruževanje "zelo težko", saj bi lahko pristali na "trdih tleh". Prava pot za dosego cilja so tudi racionalizacije na področju zdravstva in državne uprave, potrebna pa bo tudi "prevetritev" različnih državnih in paradržavnih skladov. Jožko Čuk (delodajalci) je opozoril so v malem gospodarstvu in gospodarski subjekti, ki delujejo na domačem trgu, premalo pripravljeni na članstvo v EU.
Peter Vrisk (predstavnik kmetov) od vlade pričakuje, da se bo sistem kmetijskih subvencij ohranil v okviru izpogajanega. Ob tem pa je kot povsem nedopustno označil možnost, da bi načrtovane spremembe zakona o dohodnini prinesle 20-odstotno obdavčitev kmetijskih subvencij. Takšna rešitev bi namreč močno prizadela kmetijstvo. Dušan Semolič (delojemalci) je opozoril, da ima "EU več obrazov, da ni le enosmerna cesta in da EU daje in jemlje". Obstaja namreč realna grožnja, da bo kar nekaj delavcev izgubilo delovna mesta, vendar pa je po njegovem prepričanju še nekaj časa, da se te probleme ublaži.
Za varovanje južne meje več kot za raziskovanje
Alojza Križmana (lokalni interesi) in Dora Hvalico (delojemalci) pa je zanimala dejanska cena vzpostavitve schengenske meje. Križman je namreč opozoril na po njegovem mnenju povsem nesprejemljivi razkorak med vlaganji v znanstveno raziskovalno sfero ter sredstvi, ki jih bo morala Slovenija v prihodnjih letih nameniti vzdrževanju južne meje. Poleg tega je opozoril na nesorazmerno razporeditev sredstev za "podhranjeno" visoko šolstvo v primerjavi z vložki v osnovno in srednje šolstvo.
Država bi morala bolj upoštevati lokalne skupnosti
Državni svetniki in svetnice so se opredelili tudi do nekaterih predlogov zakonov, ki so v zakonodajnem postopku. Na podlagi ustave lahko namreč državni svet sprejema in daje državnemu zboru mnenja o zadevah iz njegove pristojnosti. V zvezi z novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki naj bi jo državni zbor obravnaval na rednem oktobrskem zasedanju, je državni svet sprejel odklonilno stališče in nasprotoval predlaganim zakonskim rešitvam. Pomisleki so zlasti glede predvidene ukinitve volilnih okrajev, saj bi po mnenju državnih svetnikov morala vlada bolj upoštevati interese lokalnih skupnosti in "domicilni princip". Državni svet se bo opredelil tudi do predloga zakona o glavnem mestu Republike Slovenije ter novele zakona o tajnih podatkih. Poleg tega se bodo seznanili s poročilom o razvoju v letu 2003, ki ga je pripravil urad za makroekonomske analize in razvoj.