SD skrbi fragmentacija levice: pot za 'populiste in skrajno desnico'

Predstavnik Civilne iniciative za Ljubljano Klemen Fajs je v izjavi po nedeljskem referendumu, na katerem niso uspeli doseči zavrnitvenega kvoruma, dejal, da so številni volivci, ki so se izrekli proti parkirnemu odloku, županu Zoranu Jankoviću pokazali, da se ne strinjajo z njegovim vodenjem mesta. Izrazil je prepričanje, da bi se referenduma udeležilo več ljudi, če ta ne bi bil izveden v času vrhunca poletnih počitnic.

"Od župana lahko zahtevamo, da preneha z uvajanjem parkirnih režimov v soseskah, kot so Rudnik, Galjevica, Bilečanska ulica," je poudaril Fajs. Poudaril je, da referendum ni bil nikoli edini cilj iniciative, "bil je začetek prebujanja Ljubljane, pogovorov o tem, kako se vodi naše mesto, začetek povezovanja ljudi, ki čutijo, da je Ljubljana vse dražja in tuja in da se v njej odloča brez njih".

Po Fajsovih besedah je v zadnjih tednih na tisoče Ljubljančanov povedalo, da se z vodenjem mesta ne strinja. "Ljudje zahtevamo naš sedež pri oblikovanju politik in ne nameravamo samo pasivno spremljati diktat oblasti, ki služi diktatom kapitala in ne potrebam svojih prebivalcev," je dejal.

V prihodnjih mesecih bodo zato zahtevali, da tudi o drugih perečih tematikah v Ljubljani, kot so kanal C0, parkirna hiša in sežigalnica, svoje povedo ljudje. "Projekti, ki bodo zaznamovali naslednja desetletja bivanja v mestu, se ne morejo in ne smejo zgoditi s podpisi birokratov in politikov. Ne bomo pustili, da se Ljubljana pretvori v investicijsko mesto duhov brez duše," je bil jasen Fajs.

Rumeni karton, ki so ga izrekli županu Jankoviću, po njegovih besedah ni nikoli pomenil samo parkiranja, ampak je simbol odgovornosti aktivnih prebivalcev, da oblasti jasno povedo, kadar ravna narobe, in od nje zahtevajo spremembe. "Civilna iniciativa ni podaljšek nobene politične stranke. Naša zvestoba je zvestoba Ljubljani, ljudem, ki v njej živimo," je dejal in dodal, da bo iniciativa tudi v prihodnje opozarjala na odločitve, ki škodijo mestu, ne glede na to, kdo jih sprejema.

"Naše delo se s tem šele začenja. Vprašanje pa je bilo in ostaja – kdo odloča o Ljubljani – en človek ali prezrti delovni ljudje tega mesta? Mi verjamemo, da mora Ljubljana pripadati svojim prebivalcem," je poudaril Fajs in pozval prebivalce k aktivnemu ravnanju in tudi vključitvi v Civilno iniciativo za Ljubljano.

Fajs je spomnil na prihajajoče jesenske lokalne volitve, ko bodo Ljubljančani in Ljubljančanke spet odločali. "Takrat ne bomo več govorili o enem odloku, ampak o smeri razvoja mesta. Rumeni karton je bil opozorilo, jeseni pa bomo lahko pokazali tudi rdečega," je odločen.

Izid občinskega referenduma o parkirnem odloku v Ljubljani "ni nikakršna zmaga župana Zorana Jankovića, temveč velik poraz za stanje demokracije v mestu", je medtem v odzivu zapisal ljubljanski mestni svetnik Piratov Jasmin Feratović.

Po mnenju Feratovića so volivci kljub neuspehu na referendumu mestni oblasti poslali jasno sporočilo, da je "oblastniške arogance in ignoriranja občanov dovolj". Prebivalci so z glasovanjem na referendumu namreč jasno pokazali, da ne podpirajo politike mestnega vodstva v zadnjih dveh desetletjih, meni.

Kot ocenjuje, je bil referendumski rezultat predvsem posledica ravnanja Mestne občine Ljubljana, ki naj bi po njegovih navedbah med kampanjo manipulirala, koalicija v mestnem svetu pa naj bi z umikom odloka neposredno posegla v referendumski postopek.

Kljub temu da zavrnitveni kvorum ni bil dosežen, meni, da je že izvedba referenduma pomemben uspeh in dokaz, da v Ljubljani obstaja želja po spremembah. Po njegovih besedah bo priložnost zanje na jesenskih lokalnih volitvah, ko bodo volivci odločali o nadaljnjem vodenju mesta.

V stranki Levica so medtem prepričani, da so Ljubljančani z glasovanjem jasno izrazili nasprotovanje reševanju zatečenih problemov s kaznovanjem tistih, ki zaradi županovih politik nimajo alternative uporabi avtomobila.

Referendumsko kampanjo je, kot so dodali, zaznamovalo tudi netransparentno in potencialno nezakonito delovanje Mestne občine Ljubljana. "Ko so članice in člani civilne iniciative že vložili zahtevo za razpis referenduma, je ljubljanski mestni svet sporni odlok umaknil. Ali je bil ta – milo rečeno – nenavadni manever zakonit, bo odločalo ustavno sodišče," so dodali.

Zahtevo za ustavno presojo so pripravili v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja, sopodpisali pa so jo tudi ljubljanski mestni svetniki Levice.

"Po 20 letih šerifovanja je v Ljubljani napočil čas za novo generacijo in nov način odločanja o skupnosti. Zato se v Levici že intenzivno pripravljamo na jesenske lokalne volitve, ki bodo dokončno pokazale, kakšno Ljubljano si želijo ljudje," so sklenili.

V SD pa dan po neuspelem referendumu o parkirni politiki v Ljubljani izpostavljajo, da ljudje lahko dosežejo svoje, če se združijo. Sporočilo je po njihovem razumela tudi mestna oblast, ki je odlok še pred referendumom umaknila. So pa pred jesenskimi lokalnimi volitvami opozorili pred "fragmentacijo" na levem političnem polu in pozvali k enotnosti.

V SD menijo, da je parkirno problematiko treba reševati na treh ravneh. "Ljubljana se mora resno lotiti razvoja javnega prometa - ga narediti bolj dostopnega, učinkovitega ter bistveno ugodnejšega. Prav tako je nujno zagotoviti boljšo povezljivost poslovnih in trgovskih območji," so zapisali.

Mesto mora po njihovi oceni skupaj s četrtnimi skupnostmi in prebivalci sosesk začeti razvijati dolgoročne infrastrukturne rešitve. "Po Evropi se problematike lotevajo tako, da parkirna mesta selijo pod zemljo," so navedli za primer.

Prav tako je treba po oceni SD sistematično podpreti urejanje lastniških razmerij zemljišč, ker je to predpogoj za skoraj vse nadaljnje rešitve.

So pa v stranki pred jesenskimi lokalnimi volitvami opozorili, da "nekateri niso razumeli lekcije državnozborskih volitev".

"Fragmentacija na levi je izrazita. Nekje se celo znotraj istih strank ločeno angažirajo različni kandidati in kandidatke. To je neresno in bo tlakovalo pot populistom in skrajni desnici na oblast še v Ljubljani," so posvarili in pozvali, da je čas, da na levi stopijo skupaj in poiščejo skupne imenovalce za nadaljnji razvoj Ljubljane.

Nedeljski izid referenduma o ureditvi parkirišč v stanovanjskih soseskah v Ljubljani je po oceni Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa, ki sta pred jesenskimi lokalnimi volitvami napovedala skupno listo, jasen poziv k spremembam v prestolnici. Ocenjujeta, da je čas za politiko, ki bo namesto betona v ospredje postavila ljudi.

"Kljub poletnemu času in političnim manevrom mestne oblasti, ki je z umikanjem odloka poskušala onemogočiti izražanje ljudske volje, so Ljubljančanke in Ljubljančani pokazali visoko stopnjo državljanske zavesti," so sporočili iz Liste Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa.

"Dejstvo, da je več kot 94 odstotkov volivcev glasovalo proti politiki sedanjega župana, je glasen in nedvomen NE trenutnemu načinu vodenja mesta," ocenjujejo v listi.

Kot sta dodala Klakočar Zupančič in Rop, je več kot 40.000 prebivalcev jasno izrazilo nezadovoljstvo z aroganco in ignoriranjem glasu civilne družbe.

Sporočilo referendumskega odločanja je po oceni liste razumljivo in povedno: "Ljubljana si po 20 letih samovoljnega in do lastnih ljudi ignorantskega obnašanja zasluži priložnost za spremembo, potrebuje nov zagon in novo razvojno vizijo, vodstvo, ki sliši svoje ljudi in ki gre proč od zastarele enoosebne paradigme vodenja mesta."

Ljubljanskega referenduma o odloku o parkirni politiki, ki bi na novo uredil parkiranje v ljubljanskih soseskah z uvedbo plačljivega parkiranja in dovolilnic za stanovalce, se je po podatkih občinske volilne komisije udeležilo skoraj 19 odstotkov Ljubljančanov. To pomeni, da zavrnitveni kvorum ni bil dosežen.