Rupel bi se pogajal, Hrvati pa ne

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na novinarski konferenci v Ljubljani napovedal, da se bodo v prihodnjih dneh začeli slovensko-hrvaški pogovori glede hrvaškega mostu čez Muro pri Hotizi, ki je po besedah Rupla zgrajen v nasprotju z dogovori med obema državama. "V prihodnjih dneh bomo imeli pogovore na to temo," je napovedal Rupel.

Rupel je bil priča

Kot je povedal Rupel, je Hrvaška zgradila most čez Muro v nasprotju s tem, kar sta se dogovorili obe državi. "Bil sem osebno priča dogovoru predsednikov obeh vlad, ki sta se dogovorila, da bomo zgradili nek simbolični objekt, ki bo povezoval obe državi," je dejal Rupel.

Hrvaška je nato v nasprotju z dogovorjenim zgradila most "po svoje" in to na način, s katerim je "ogrozila okoljske in vodnogospodarske standarde". Po protestih slovenske strani je nato hrvaška stran "predlagala začetek pogovorov o rešitvi tega problema".

Slovensko zunanje ministrstvo je v diplomatski noti 6. julija seznanilo Zagreb z nedavnim sklepom slovenske vlade glede skupnega mejnega prehoda Sv. Martin-Hotiza in izrazila pripravljenost, da v roku 90 dni prične s pogajanji o novi lokaciji mejnega prehoda.

Hrvaški veleposlanik: 'Ne bomo se pogajali!'

Hrvaški veleposlanik v Ljubljani Mario Nobilo je v odzivu na napoved zunanjega ministra Rupla o pogovorih med Slovenijo in Hrvaško glede hrvaškega mostu ponovil stališče Zagreba, da Hrvaška ne vidi razloga za obnovo pogajanj glede že doseženih sporazumov, ki se že uporabljajo v praksi. "Prav tako ne more pristati na vnaprej pogojevana pogajanja o lokaciji infrastrukture na hrvaškem državnem teritoriju," je še zapisal Nobilo.

Slovenija je protestirala

Hrvaška je pred slabim tednom dni odprla novi most na reki Muri, ki se po mnenju slovenskih oblasti nahaja na spornem ozemlju. Začasno uporabno dovoljenje je izdalo hrvaško ministrstvo za varstvo okolja teden dni potem, ko je bilo slovesno odprtje mostu preloženo zaradi pomanjkanja ustreznih dovoljenj.

Slovenija je pred tem protestirala zaradi napovedi odprtja mostu, ki povezuje hrvaško občino Sveti Martin na Muri s slovensko Hotizo. V Ljubljani menijo da se z izgradnjo mostu, ki so ga zgradila hrvaška podjetja, spreminja potek meje iz časa osamosvojitve obeh držav. Poleg tega slovenska stran trdi, da takšne spremembe pomenijo tudi večjo poplavno ogroženost Hotize. Hrvaška stran je doslej zatrjevala, da gre za "nedvomno hrvaško ozemlje".

Mate s hrvaškim kolegom

Po besedah Mateja pa se s Kirinom nista pogovarjala o Jošku Jorasu, ki je minuli teden zaprosil slovensko policijo za pomoč pri odstranjevanju cvetličnih korit na poti do njegove hiše, ki jih je postavila Hrvaška. Kot je povedal Mate, "mejna črta v tem delu ozemlja še ni popolnoma dokončno določena, ministri za notranje zadeve in policija pa nismo tisti, ki določamo mejno črto". Po ministrovih besedah se mora ta primer reševati po diplomatski poti.

Kirin: Afere niso potrebne

Hrvaški notranji minister je v odgovoru na novinarsko vprašanje zavrnil trditve hrvaških ribičev, da jih hrvaška policija ne ščiti dovolj pred slovenskimi ribiči v Piranskem zalivu. Po njegovih besedah hrvaška policija o vsakem incidentu seznani tudi slovensko. Ob tem pa je tako hrvaške kot slovenske ribiče pozval, naj bodo potrpežljivi in naj ne izzivajo konfliktov, ker afere niso potrebne.

Kot so še povedali na hrvaškem MNZ, so se na današnjem srečanju v Rovinju dogovorili, da bosta državi v Piranskem zalivu nadaljevali policijske dejavnosti v skladu z izjavo o izogibanju incidentov, podpisano lani na Brionih. Ministra sta ob tem poudarila, da ni potrebe za politizacijo morske meje.