Rupel je povedal, da je bila z ratifikacijo pristopnih protokolov v Washingtonu premagana ena najpomembnejših ovir na poti Slovenije v Nato. Sledijo še ratifikacije v ostalih članicah zavezništva z izjemo Kanade in Norveške, ki sta to že opravili, vendar pa ne pričakujemo, da bi se do konca kaj usodno zapletlo, je ocenil Rupel.
Z ameriškimi prestavniki se niso pogovarjali le o širitvi zveze Nato, temveč tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu, pri čemer se je Rupel zavzel za čimprejšnjo rešitev izraelsko-palestinskega konflikta.
Stališče Slovenije do osnutka resolucije o povojnem Iraku
Rupel je predstavil tudi stališče Slovenije do osnutka resolucije o povojnem Iraku, o katerem trenutno razpravlja Varnostni svet ZN. Po njegovih besedah je reševanje iraške problematike v okviru ZN dobra novica. "Pričakujemo, da bo VS ZN vzpostavil enotnost in s tem okrepil kredibilnost, odprava sankcij pa se nam zdi potrebna. Pričakujemo tudi, da bodo ZN dobili ključno vlogo na področju humanitarne pomoči, pri obnovi in pri oblikovanju začasne iraške oblasti," je povedal. Kot je še dejal, je resolucija zelo pomembna tudi za Slovenijo, saj je slovenska vlada dobila več možnosti sodelovanja v povojnem Iraku, in sicer pri nudenju humanitarne pomoči in razminiranju, pogovarjajo pa se tudi o možnostih gospodarskega sodelovanja v povojni obnovi države.
Kacin: Zveza Nato lahko prispeva k predvidljivosti in stabilnosti JV Evrope
Kacin je izpostavil dejstvo, da se zveza Nato s pristopom novih članic vse bolj približuje Srbiji in Črni gori, kar lahko prispeva k predvidljivosti in stabilnosti JV Evrope ter približevanju SČG tako EU kot zvezi Nato. Slovenija pa lahko po Kacinovih besedah s članstvom v Nato bolj prepričljivo in lažje posreduje sporočila in izkušnje ostalim državam JV Evrope. Članstvo v Nato tudi prinaša nove izzive, saj se bo morala slovenska politika bolj neposredno soočati z izzivi svetovnega merila. Po njegovem mnenju bi z ratifikacijo morala pohiteti tudi Slovenija.
