Rupel in Picula sta na, kot sta dejala, sproščenem delovnem pogovoru na dvorcu Bežanec pri Krapini potrdila interes obeh držav po nadaljevanju dobrih odnosov. Tako sta v okviru skupnih prizadevanj za članstvo v evroatlantskih povezavah napovedala sklenitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med državama. Poseben sporazum o sodelovanju je Piculi v pismu 5. junija predlagal Rupel, ko je zapisal, da bi morali državi okrepiti sodelovanje po vzoru Beneluksa ali baltskih držav. Obenem sta se ministra danes dogovorila, da bosta državi do septembra pripravili tudi protokol o sodelovanju zunanjih ministrstev.
Med temami tudi Petrolova ponudba
Ker na včerajšnji izredni zaprti seji hrvaška vlada družbe Petrol ni uvrstila v ožji izbor podjetij za odkup 25 odstotkov in ene delnice v družbi Ina Zagreb, sta se zunanja ministra na srečanju dotaknila tudi nekaterih gospodarskih tem. Picula je glede neuvrstitve Petrola v ožji izbor zagotovil, da ni šlo za nikakršno diskriminacijo, izbrana podjetja so bila pač močnejša.
Rupel je namreč na prošnjo predsednika uprave Petrola Janeza Lotriča Piculo vprašal o poteku postopka nakupa Ine. "Kot sem razumel, ni šlo za nobeno posebno prijateljsko ali neprijateljsko delovanje," je dejal slovenski zunanji minister. "Picula mi je zagotovil, da slovenska podjetja ne bodo deležna drugačne (diskriminatorne) obravnave," je dejal Rupel. Kot je znano, se ta hip Zavarovalnica Triglav zanima za vstop v Croatio osiguranje, Viator pa v Čazmatrans.
Večernji list o odnosih s Slovenijo
Pred srečanjem slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra je hrvaški časopis Večernji list objavil izsledke javnomnenjske raziskave o odnosu hrvaških državljanov do partnerstva s Slovenijo. Anketa je pokazala, da Hrvati nimajo zaupanja v takšne pobude in da so do njih večinoma ravnodušni, saj več kot polovica vprašanih pobude ni želela komentirati.
Raziskava, ki so jo izvedli med 450 vprašanimi na Hrvaškem, je tudi pokazala, da je 43,5 odstotka Hrvatov podpira mednarodno arbitražo, 40,7 odstotka pa ji nasprotuje. Po mnenju 42,9 odstotka vprašanih bodo sporna vprašanja med državama kmalu rešena, le nekaj manj (39,8 odstotka) pa jih meni nasprotno.
