Ministra sta podpisala protokol o sodelovanju med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrstvom. V skupni izjavi sta napovedala, da bosta z rednimi sestanki nadaljevala, ter se tako izognila kopičenju težav med državama. Oba sta opozorila na pomemben interes obeh držav, in sicer na skupno opredelitev za EU in Nato. Kot sta sklenila v zaključku pogovorov je dobro sodelovanje med državama pomemben zgled partnerskega sodelovanja v tem delu Evrope.
Ministra sta se dogovorila za nadaljevanje rednih srečanj, do katerih naj bi prišlo vsaj enkrat na dva meseca.
Kot sta poudarila, se bosta državi še naprej dogovarjali o vprašanjih, s katerimi se določa mejni režim - o gradnji skupnih mejnih prehodov in poenostavljanju mejnega nadzora, posebno pozornost pa bosta posvetili maloobmejnemu prometu in sodelovanju, da bi olajšali življenje prebivalcem ob meji. Picula je ob tem izrazil pričakovanje, da bo kmalu odprtih šest maloobmejnih prehodov od 27, kolikor jih predvideva sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS).
O parafiranem sporazumu o meji ministra danes nista govorila. Kot je pojasnil Rupel, "Slovenija čaka, da pridejo primerni časi zanj", sicer pa spomnil, da sta državi septembra dosegli dogovor o začasnem ribolovnem režimu, s katerim sta ustavili ribiške incidente. Picula je ob tem spomnil, da problem meje ostaja odprt, po njegovem pa bi ga bilo moč rešiti ali z novim sporazumom o meji ali pa z arbitražo. Zanjo pa je potreben dogovor obeh strani, je dodal. "V tem trenutku imamo in smo imeli z drugimi rečmi dovolj dela, prav tako smo želeli najti čim več skupnih točk, kar bi nam omogočilo, da zgradimo razpoloženje, na podlagi katerega bi lahko reševali tudi težavnejše probleme," pojasnjuje Rupel.
Zunanja ministra sta se nazadnje srečala 12. septembra letos ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Minister Rupel se je nazadnje mudil v Zagrebu s premierom Janezom Drnovškom med njegovim zadnjim obiskom na Hrvaškem 10. septembra, ko se je udeležil pogovorov vladnih delegacij. Takrat sta premiera dosegla dogovor o načelih začasnega režima gospodarskega ribolova v okviru SOPS-a, ki je stopil v veljavo 23. septembra. Zunanja ministra sta se pred tem na delovnem pogovoru sešla na gradu Bežanec sredi julija.
Slovenija in Hrvaška sta od vzpostavitve diplomatskih odnosov 6. februarja 1992 do danes razvili dobre, prijateljske in vsestranske odnose, čeprav je razpad nekdanje skupne države ter razglasitev njune samostojnosti in suverenosti 25. junija 1991 odprl vrsto zapletenih in zahtevnih vprašanj. Tako je bila po predhodni potrditvi obeh vlad 19. julija lani parafirana pogodba med Slovenijo in Hrvaško o skupni državni meji, vendar do uveljavitve pogodbe ni prišlo, ker hrvaška stran ni uspela zaključiti potrebnih notranjepravnih postopkov, ki bi privedli do podpisa in ratifikacije pogodbe o skupni državni meji.
Rezultati uspešnega sodelovanja
Slovenija in Hrvaška sta 19. decembra lani podpisali pogodbo o Nuklearni elektrarni Krško. Podpis te meddržavne pogodbe pomeni konec večletnih prizadevanj, da se v novih okoliščinah samostojne Slovenije in Hrvaške uredijo statusna in druga pravna razmerja, povezana z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. 18. junija letos pa je bila pogodba o NEK na podlagi zahtevanih 30 podpisov poslancev posredovana v presojo ustavnemu sodišču Slovenije, s čimer je bil na slovenski strani postopek ratifikacije začasno ustavljen.
Slovenija in Hrvaška sicer usklajeno in pospešeno uresničujeta SOPS, ki je v veljavi od 5. septembra lani. Stalna mešana komisija po SOPS se je 11. septembra letos v Cestici četrtič sestala, naslednji sestanek komisije pa je predviden za november na slovenski strani. 23. septembra letos je začel veljati dogovor o začasnem režimu implementacije določb tistih členov SOPS, ki urejajo gospodarski morski ribolov. Z začetkom veljavnosti dogovorjenega režima so prenehali incidenti na morju.
