Rupel je v svojem zunanjepolitičnem manifestu kar nekaj prostora namenil tudi medijem, ki postajajo politični problem, saj namesto dialoga pogosto spodbujajo kulturni boj. Namesto raznolikosti se povečuje enoumje, ob tem opozarja Rupel in poudarja, da nekateri že opažajo nevarnost zastojev pri reformah in krepitve protizahodnih sil v tranzicijskih državah. "Osebno povezane vplivne politične in poslovne skupine izrabljajo medije za pritiske in kopičenje oblasti," svari Rupel in opozarja, da mediji vse bolj določajo politična razmerja.
Medijski pluralizem je sicer po Ruplovem mnenju problem marsikje v Evropi, slovenski zunanji minister pa se ob tem pridružuje izjavi predsednika Evropske komisije Romana Prodija, ki pravi, da je medijski pluralizem treba braniti "za vsako ceno." Slovenski mediji so po Ruplovem mnenju "pogosto neobčutljivi za avtentične demokratične vrednote, nedostopni za dialog in brezobzirni glede profesionalnih, intelektualnih in kulturnih standardov." Stanje - tako Rupel - spominja na čase pred demokratičnim prelomom v začetku devetdesetih, ko naj bi se mediji postavljali v položaj "brezprizivnih avtoritet."
V manifestu z naslovom Slovenija in EU: Skupaj v prihodnost je Rupel med drugim tudi menil, da je potreben načrt "združevalne, konstruktivne politike za zrelo obdobje Slovenije." Rupel ob tem še dodaja, da sta slovensko pravosodje in občutek pravičnosti v težavah že nekaj let, vendar to ne zmanjšuje vrednosti drugih slovenskih dosežkov, predvsem na področju zunanje politike.
Rupel tako v manifestu zapiše, da sta referenduma o vstopu v EU in zvezo Nato potrdila pravilno usmeritev slovenske zunanje politike, pri čemer poudarja, da je veliko ugovorov zoper slovensko članstvo v zvezi Nato in pristopa k Vilenski izjavi izhajalo iz temeljnega zanikanja sorodnosti slovenskih in drugih srednjeevropskih procesov. "Še vedno smo v stanju zanikanja," ob tem opozarja Rupel in dodaja, da je bila domneva o boljšem uresničevanju nacionalnega interesa zunaj zveze Nato in bližje Vzhodu in Balkanu napačna.
Rupel tudi meni, da bo po članstvu Slovenije v EU lažje reševati odprta vprašanja s Hrvaško, seveda ob predpostavki, da se bo Zagreb odločil za članstvo v povezavi. Pri tem bodo slovensko-hrvaški problemi postali evropsko-hrvaški, poudarja Rupel.
