Visoki predstavniki članic skupine so na srečanju začrtali smernice svojega bodočega delovanja, Avstrija pa je predstavila osrednje naloge enoletnega predsedovanja, ki ga je prevzela julija 2002 - izobraževanje za človekove pravice in otroci v oboroženih spopadih. Eden izmed neposrednih ciljev Avstrije je tudi izdelava knjige o človekovih pravicah, ki bo namenjena izobraževanju in dvigovanju zavesti o človekovi varnosti.
Mreža za človekovo varnost je neformalna skupina držav, ki želi s svojim delovanjem spodbuditi mednarodno skupnost, da se loti reševanja aktualnih vprašanj s področja človekove varnosti. Nastala je leta 1998 na pobudo Norveške in Kanade, od začetka pa v njej sodeluje tudi Slovenija. V Mreži sodelujejo še Avstrija, Čile, Grčija, Irska, Jordanija, Južnoafriška republika, Mali, Nizozemska, Švica in Tajska.
Slovenija je bila v skupino povabljena na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov 25. septembra 1998 v New Yorku, ko je bila nestalna članica Varnostnega sveta. Dosedanja ministrska srečanja so bila v norveškem Bergnu 1999, v Luzernu v Švici leta 2000 in v jordanski Petri lani. Ministri se srečujejo tudi v času zasedanja GS ZN v New Yorku.
Minister Rupel je na zasedanju predstavil ustanovo Skupaj - Regionalni center za psihosocialno dobrobit otrok, ki jo je Slovenija februarja letos ustanovila v sodelovanju z nevladno organizacijo Slovenska filantropija in mestom Ljubljana. Z ustanovitvijo centra želi Slovenija prispevati svoj delež k dejavnosti Mreže za človekovo varnost in doprinesti k prihosocialni dobrobiti in izboljšanju duševnega zdravja otrok, ki so utrpeli posledice zaradi oboroženih spopadov na območju JV Evrope.
Kot poseben gost se je srečanja udeležil posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov za otroke v oboroženih spopadih Olara Otunnu, ki je izpostavil pomen zagotovitve varnosti otrokom, še posebej v državah, ki so vpletene v oborožene konflikte.
Zunanja ministra Slovenije in Avstrije sta se na delovnem kosilu pogovarjala tudi o problematiki slovenskogovoreče manjšine na avstrijskem Koroškem. Dotaknila sta se nerešenih vprašanj glede dvojezičnih krajevnih napisov in vprašanja ukinjanja dvojezičnih radijskih programov. Rupel je izrazil podporo želji predstavnikov slovenske manjšine, da se pri postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel upošteva razsodba avstrijskega ustavnega sodišča in da se število dodatnih tabel približa želji manjšine.