Na zasedanju je Rupel poudaril, da mora biti odgovor na terorizem splošen, odločen in vztrajen, vlogo OVSE v boju proti temu pojavu pa Slovenija vidi predvsem na področju preprečevanja konfliktov. Minister Rupel je v Bukarešti obenem ponovil slovensko kandidaturo za predsedovanje OVSE v letu 2005. Kot je dejal Rupel, OVSE razpolaga s primernimi instrumenti za boj proti terorizmu, po potrebi pa lahko razvije tudi nove. Akcijski načrt, ki naj bi ga ministri sprejeli, bo po njegovem mnenju dobra podlaga za delo v prihodnje. Ob tem pa je opozoril, da se ne bi smeli osredotočati zgolj na posledice terorizma, ampak na terorizem sam. Po njegovih besedah terorizma ne bi smeli poskušati razumeti ali ga opravičevati, saj slabe ali kritične socialne razmere ne neposredno proizvajajo terorizma, marveč jih slednji izkorišča v svoje namene. Teroristi po definiciji širijo ideologije in zamisli, ki nerazvite trajno držijo v njihovem položaju, je opozoril Rupel.
Udeleženci iz 55 držav članic naj bi začrtali tudi reformo organizacije in njene strateške usmeritve v luči novih varnostnih izzivov. Glavna tema pogovorov ob robu zasedanja, ki se ga bo udeležil tudi ameriški državni sekretar Colin Powell, pa bo po napovedih diplomatskih virov druga faza vojne proti terorizmu, ki bo sledila sedanji operaciji v Afganistanu. Predsedovanje OVSE bo v prihodnjem letu od Romunije prevzela Portugalska.
Predsedujoči OVSE, romunski zunanji minister Mircea Geoana, je uvodoma poudaril, da je letos zelo pomembna enotnost držav OVSE, saj se je izkazalo, kako zelo so države občutljive za terorizem. Po njegovih besedah morajo nanj skupaj odgovoriti odločno in usklajeno. Romunski predsednik Ion Iliescu pa je v pozdravnem nagovoru poudaril, da srečanje OVSE v Bukarešti prihaja v času, ki ga označujejo odprtost, partnerstvo, solidarnost in sodelovanje. Po njegovih besedah je predsedovanje organizaciji za Romunijo pomenilo priložnost, da dokaže svojo odgovornost, zrelost in politično sposobnost soočiti se s problemi, s katerimi se srečuje evro-atlantski prostor.
Dimitrij Rupel je obisk v Bukarešti izkoristil tudi za več dvostranskih srečanj. Med drugim se je sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo, s katerim sta potrdila napovedi o srečanju v Zagrebu 5. decembra in uskladila nekatere tehnične podrobnosti.
Posebej je minister izpostavil srečanje z državnim tajnikom Svetega sedeža Jean-Louisom Tauranom, s katerim sta govorila o sporazumu med Slovenijo in Svetim sedežem, o katerem še potekajo usklajevanja. Z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom pa se je Rupel pogovarjal o bližnjih obiskih ruskih političnih predstavnikov v Sloveniji. Tako naj bi v kratkem Ljubljano obiskal ruski premier Mihail Kasjanov. Tudi norveškega zunanjega ministra Jana Petersena je Rupel povabil na obisk v Slovenijo in sogovornik je povabilo sprejel.
Sicer pa je imel slovenski zunanji minister tudi krajše pogovore s kolegi iz Romunije, Portugalske, ZRJ, Slovaške, Češke, Ukrajine, Španije in Avstrije ter se seznanil z novima zunanjima ministroma Makedonije in Danske, Slobodanom Čašulejem in Perom Stigom Mollerjem.
